Kritični minerali, ki so ključni za zeleni prehod, digitalizacijo in sodobne obrambne tehnologije, postajajo eno najpomembnejših geopolitičnih vprašanj današnjega časa. O njihovi strateški vlogi je prejšnji teden razpravljal tudi Varnostni svet Združenih narodov, kjer so svetovni voditelji opozorili, da bi lahko neurejeno tekmovanje za dostop do naravnih virov poglobilo konflikte in povečalo neenakosti med državami, poroča SDG News.
Generalni sekretar ZN António Guterres je države pozval, naj naraščajoče povpraševanje po litiju, kobaltu, niklju, bakru in redkih zemeljskih elementih izkoristijo kot priložnost za trajnostni razvoj in mir, ne pa kot nov vir izkoriščanja, političnih napetosti in oboroženih sporov.
Minerali postajajo strateška surovina
Kritični minerali so nepogrešljivi pri proizvodnji električnih vozil, baterij, sončnih in vetrnih elektrarn, polprevodnikov, telekomunikacijske infrastrukture ter naprednih obrambnih sistemov. Zaradi pospešene elektrifikacije in energetskega prehoda naj bi svetovno povpraševanje v prihodnjih letih močno naraslo.
Ob tem pa ostaja dobavna veriga močno koncentrirana. Kitajska nadzoruje več kot 80 odstotkov svetovnih zmogljivosti za predelavo kritičnih mineralov, kar predstavlja pomembno strateško odvisnost za Združene države Amerike, Evropsko unijo in druge razvite države. Zaradi tega številne vlade vlagajo v razvoj domačega rudarstva, predelovalnih obratov, strateških zalog in novih partnerstev z zavezniškimi državami.
Zahod zaostaja pri vzpostavljanju novih dobavnih verig
Kljub milijardnim javnim vlaganjem Zahod pri zmanjševanju odvisnosti od Kitajske napreduje počasneje od pričakovanj. V ZDA domača proizvodnja redkozemeljskih magnetov še vedno pokriva le majhen del potreb gospodarstva.
Ameriška administracija je določila, da obrambni dobavitelji po letu 2027 ne bodo več smeli uporabljati določenih mineralov in magnetov iz Kitajske, Rusije, Irana ali Severne Koreje. Predstavniki industrije pa opozarjajo, da bo zaradi dolgotrajne gradnje rudnikov, predelovalnih obratov in proizvodnih zmogljivosti prehod verjetno počasnejši, kot predvidevajo politični načrti.
Dodaten izziv predstavljajo financiranje in investicije. Zahodne države se soočajo z velikimi vrzelmi pri javnem financiranju projektov, strokovnjaki pa ocenjujejo, da bi bilo za vzpostavitev konkurenčnih dobavnih verig potrebnih več kot 500 milijard ameriških dolarjev.
Priložnost za države z bogatimi nahajališči
Za države v razvoju, ki razpolagajo z velikimi zalogami mineralov, predstavlja nova geopolitična tekma pomembno razvojno priložnost, hkrati pa tudi tveganje.
Generalna direktorica Svetovne trgovinske organizacije Ngozi Okonjo-Iweala je opozorila, da bi lahko povpraševanje po kritičnih mineralih pomenilo zgodovinsko gospodarsko priložnost za številne države. Vendar obstaja nevarnost, da bodo še naprej izvažale predvsem surove rude, medtem ko bodo predelava, proizvodnja visoko tehnoloških izdelkov in največji dobički ostali v razvitem svetu.
Zato je pozvala države proizvajalke, naj razvijajo lastne predelovalne zmogljivosti, spodbujajo domačo industrijo ter s sodelovanjem privabljajo naložbe v dejavnosti z višjo dodano vrednostjo.
Naravni viri kot vir konfliktov
V razpravi Varnostnega sveta je bilo veliko pozornosti namenjene tudi povezavi med rudnim bogastvom in oboroženimi konflikti.
V vzhodnem delu Demokratične republike Kongo nezakonito rudarjenje in tihotapljenje mineralov že vrsto let financirata oborožene skupine, medtem ko prebivalstvo trpi zaradi nasilja in nestabilnosti. Podobno v Sudanu izkoriščanje naravnih virov, predvsem zlata, prispeva k financiranju spopadov, ki so povzročili množično razseljevanje prebivalcev.
Tudi zunaj vojnih območij veliki rudarski projekti pogosto sprožajo spore zaradi razlastitev, okoljskih posledic, vpliva na lokalne skupnosti ter nepravične razdelitve gospodarskih koristi.
Svet se razdvaja na mineralne bloke
Združene države in Evropska unija vse tesneje usklajujejo politike na področju kritičnih mineralov ter sklepajo partnerstva z državami, ki lahko pomagajo zmanjšati odvisnost od kitajskih dobavnih verig.
Takšna strategija sicer povečuje odpornost sodelujočih držav, vendar hkrati ustvarja nevarnost oblikovanja konkurenčnih geopolitičnih blokov. Države z bogatimi nahajališči bi se lahko znašle pod pritiskom, da se gospodarsko in politično opredelijo za eno ali drugo stran.
Ključen preizkus zelenega prehoda
Razprava v Varnostnem svetu ZN je pokazala, da kritični minerali niso več zgolj gospodarska surovina, temveč pomemben dejavnik mednarodne varnosti, trgovine, industrijske politike in podnebnega prehoda.
Ključno vprašanje prihodnjih let ne bo le, ali bo svet lahko zagotovil dovolj mineralov za zeleni in digitalni prehod, temveč tudi, ali bo njihovo pridobivanje potekalo pregledno, trajnostno in pravično. Od tega bo odvisno, ali bodo naravna bogastva prispevala k razvoju držav proizvajalk ali pa bodo ponovno postala vir korupcije, konfliktov in geopolitičnih napetosti.
