Slovenija se vse bolj uveljavlja kot pomembno evropsko središče farmacevtske in biotehnološke industrije, pri čemer ima ključno vlogo tehnologija čistih prostorov. Ta sektor že danes ustvari približno 6 % bruto domačega proizvoda, hkrati pa država ob načrtovanih investicijah v višini 2 milijardi evrov sooča z resnim pomanjkanjem ustrezno usposobljenih kadrov.
Na izzive in priložnosti panoge so opozorili udeleženci prve mednarodne konference »Čisti prostori danes in jutri«, ki je konec marca potekala na Brdu pri Kranju. Dogodek je združil več kot 20 domačih in tujih strokovnjakov ter več kot 160 predstavnikov industrije, znanosti in akademskega okolja.
Pomanjkanje kadrov kot ključna ovira
Udeleženci so poudarili, da bodo prihodnje investicije zahtevale strokovnjake z znanjem elektrotehnike, strojništva, mehatronike, računalništva, kemije in farmacije, dopolnjenim s specifičnim znanjem o čistih prostorih. Prav pomanjkanje takšnega kadra predstavlja eno največjih razvojnih ovir za panogo.
Povezovanje mladih z industrijo
Poseben poudarek je bil namenjen mladim. Program Cleanroom Roadmap Experience 2026 je več kot 90 dijakom in študentom omogočil vpogled v celoten življenjski cikel čistih prostorov, od načrtovanja do sterilne proizvodnje. Dogodek je bil zasnovan kot most med izobraževanjem in prakso.
Mladi so se srečali s predstavniki podjetij, kot so IMP Promont, Naya Life Sciences, Iskra PIO, Metronik in Lek, ki so predstavila konkretne projekte in potrebe po kadrih.
Tehnologija prihodnosti
Dogodek je ponudil tudi vpogled v prihodnost industrije, od robotizacije do vesoljskih tehnologij. Med drugim so predstavili humanoidnega robota Max ter študentski projekt SpaceDent, ki raziskuje možnosti izvajanja zobozdravstvenih posegov v breztežnostnem prostoru ob zagotavljanju strogih standardov čistoče.
Ključna industrija za prihodnost
Tehnologija čistih prostorov ostaja temelj številnih visokotehnoloških panog, od farmacije do elektronike. Strokovnjaki opozarjajo, da bo za ohranitev konkurenčnosti Slovenije nujno okrepiti izobraževanje in razvoj kadrov, saj povpraševanje že danes presega ponudbo.
Panoga tako postaja eden ključnih stebrov slovenskega gospodarstva, njena prihodnja rast pa bo v veliki meri odvisna prav od razpoložljivosti ustrezno usposobljenih strokovnjakov.
