Z rastjo števila vetrnih polj, ki postajajo gostejša in vključujejo vse večje posamezne turbine, je vse pogostejši pojav upočasnjenega vetra za turbinami in polji, kar zmanjšuje učinkovitost naslednjih vetrnih elektrarn v toku vetra. Pojav, ki je postal znan kot “kraja vetra”, je že privedel do nekaterih sporov, v prihodnosti pa bo predstavljal vse večjo negotovost za vlagatelje in izziv za načrtovalce politik.
Z rastjo števila odobalnih (offshore) vetrnih polj po svetu so strokovnjaki vse pogosteje začeli opažati fenomen, ko si posamezne vetrne turbine med seboj “kradejo” veter, ki jih poganja. Energija za delovanje vetrnih elektrarn je namreč odvzeta iz zraka, pri tem pa se hitrost vetra zmanjšuje. Za vsako turbino je tako veter počasnejši in zmanjšuje učinkovitost delovanja naslednje.
Preberite še: AAG s pripombami na DPN za polje vetrnih elektrarn Paški Kozjak
Ne gre pa le za pojemanje hitrosti vetra za posameznimi turbinami, ampak tudi za celotnimi vetrnimi polji. Za gostimi vetrnimi polji je lahko veter upočasnjen več deset, tudi 100 kilometrov, kar zmanjša učinkovitost delovanja naslednjih vetrnih polj za do deset odstotkov, navaja BBC.
Učinek pojemanja vetra raste z velikostjo turbin
Pojav je znan kot “kraja vetra”, a pravnik Eirik Finserås, specializiran za odobalno vetrno energijo, je za BBC pojasnil: “Termin je nekoliko zavajajoč, ker se ne da ukrasti nečesa, česar si ni mogoče lastiti. Nihče si ne lasti vetra.” Kljub temu je fenomen že privedel do sporov med vlagatelji v posamezna vetrna polja v Veliki Britaniji, v prihodnosti pa bi lahko bili priča tudi čezmejnim sporom.
Pablo Ouro, raziskovalec s področja strojništva na Univerzi v Manchestru pa pravi, da so takšni učinki znani že leta, težava pa je, da je za doseganje podnebne nevtralnosti potrebno postaviti vse več vetrnih polj, ki so tudi gostejša. Odnos med dvema vetrnima poljema je sicer zelo enostavno oceniti, težava pa nastane v prepletu medsebojnega odnosa več vetrnih polj.
Vetrne elektrarne prav tako postajajo vse večje, pojavljajo se tudi takšne z lopaticami dolžine 100 metrov. Večji premer turbin lahko privede do močnejšega učinka upočasnitve vetra, ki učinkuje na daljšo razdaljo.
Vse to predstavlja negotovost za vlagatelje v vetrna polja, saj je težko predvideti, da bo vetrno polje proizvedlo določeno količino električne energije v naslednjih desetletjih. Fenomen predstavlja izziv tudi za načrtovalce politik, britanska vlada je v letošnjem poročilu poudarila potrebo po boljšem razumevanju pojemanja vetra za turbinami.
