Poročilo Svetovne banke (https://openknowledge.worldbank.org/entities/publication/8f74a308-a490-4743-8cd4-9539fd8c3f52) opozarja, da globalna kriza odpadkov narašča hitreje od pričakovanj in že postaja ena ključnih okoljskih in družbenih težav našega časa. Svet je leta 2022 ustvaril približno 2,56 milijarde ton komunalnih odpadkov, kar je skoraj toliko, kot so prejšnje napovedi predvidevale šele za leto 2030. Če se sedanji trendi nadaljujejo, bi lahko količina do leta 2050 narasla na 3,86 milijarde ton, kar predstavlja približno 50-odstotno povečanje.
Največjo rast beležijo države z nizkimi prihodki, predvsem v podsaharski Afriki in južni Aziji, kjer so sistemi ravnanja z odpadki že zdaj močno obremenjeni. Medtem ko države z visokimi prihodki predstavljajo le 16 odstotkov svetovnega prebivalstva, ustvarijo kar 29 odstotkov vseh odpadkov, največji delež pa prispevajo države z višjim srednjim dohodkom.
Ključna težava ni zgolj količina odpadkov, temveč dejstvo, da številne države nimajo ustrezne infrastrukture za njihovo zbiranje in obdelavo. Medtem ko v bogatejših državah zberejo skoraj vse odpadke, v najrevnejših državah poberejo le okoli 28 odstotkov komunalnih odpadkov. To pomeni, da velik del odpadkov konča na divjih odlagališčih, v rekah ali na prostem, kar povzroča resne zdravstvene in okoljske posledice. Tudi tam, kjer odpadke zberejo, upravljanje pogosto ni ustrezno. Na globalni ravni se le 21 odstotkov odpadkov reciklira ali kompostira, približno 30 odstotkov pa jih ostane neobdelanih ali nepravilno odloženih. Razlike med državami so velike: v državah z nizkimi prihodki je ustrezno obdelanih le okoli 3 odstotke odpadkov.
Poseben problem predstavlja odpadna hrana, ki tvori kar 38 odstotkov vseh komunalnih odpadkov. Organski odpadki pri razpadanju proizvajajo metan, enega najmočnejših toplogrednih plinov, vendar se kljub temu le majhen delež teh odpadkov ustrezno obdela s kompostiranjem ali anaerobno razgradnjo.
Odpadki tako niso le estetski ali logistični problem, temveč tudi pomemben dejavnik podnebnih sprememb. Leta 2022 so emisije iz sektorja odpadkov dosegle približno 1,28 milijarde ton CO₂ ekvivalenta, do sredine stoletja pa bi se lahko še znatno povečale.
Poročilo kljub zaskrbljujočim trendom poudarja, da rešitve obstajajo. Ključni ukrepi vključujejo izboljšanje zbiranja odpadkov, odpravo divjih odlagališč ter večji poudarek na obdelavi organskih odpadkov. Dolgoročno pa bo nujen prehod v krožno gospodarstvo, kjer se materiali ponovno uporabljajo in količina odpadkov zmanjšuje. Sporočilo poročila je jasno: brez hitrega in usklajenega ukrepanja bo kriza odpadkov še naprej naraščala, vendar jo je z ustreznimi politikami in naložbami še vedno mogoče obvladati.
