Borzen je objavil podatke o delovanju podporne sheme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) in visoko učinkovite soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE), ki kažejo izrazito rast subvencionirane proizvodnje v letu 2025. Skupna proizvodnja električne energije iz 2986 proizvodnih naprav je lani dosegla 1075 gigavatnih ur, kar je kar dva in pol-krat več kot leta 2024.
Za podpore proizvajalcem električne energije je bilo v letu 2025 izplačanih 105,1 milijona evrov, kar predstavlja 27-odstotno povečanje glede na leto prej. Povprečna višina podpore je znašala 97,7 evra za megavatno uro proizvedene električne energije.
Po navedbah Centra za podpore družbe Borzen je bil glavni razlog za tako izrazit porast proizvodnje vključitev zmogljivejših SPTE naprav na fosilna goriva v podporno shemo. Prav proizvodnja iz teh naprav je v letu 2025 prevladovala in predstavljala 61 odstotkov vse subvencionirane proizvodnje električne energije. SPTE naprave na fosilna goriva so proizvedle več kot 650 gigavatnih ur električne energije, kar je sedemkrat več kot leto prej.
Kljub temu pa so največji delež finančnih podpor ponovno prejele sončne elektrarne. Zanje je bilo izplačanih 56,6 milijona evrov oziroma več kot polovica vseh podpor, medtem ko so proizvedle 231 gigavatnih ur električne energije. Sončne elektrarne so tako predstavljale 21 odstotkov celotne subvencionirane proizvodnje.
V podporni shemi je bilo konec leta 2025 vključenih skoraj tri tisoč elektrarn s skupno nazivno močjo 481,7 megavata, kar predstavlja približno devet odstotkov vseh instaliranih proizvodnih zmogljivosti v Sloveniji. Čeprav je bilo število proizvodnih enot v primerjavi z letom 2024 manjše za 380 naprav, se je skupna moč sistema povečala za 120 megavatov zaradi vključitve večjih SPTE naprav.
Leto 2025 so zaznamovale tudi ugodne vremenske razmere. Po podatkih Agencija RS za okolje je bila povprečna temperatura zraka za 1,1 stopinje Celzija višja od dolgoletnega povprečja, sončnega obsevanja pa je bilo približno sedem odstotkov več kot običajno. Takšni pogoji so pozitivno vplivali predvsem na proizvodnjo iz sončnih in hidroelektrarn.
Izrazit porast je bil zabeležen tudi pri hidroelektrarnah, kjer se je proizvodnja povečala za kar šestnajstkrat. Elektrarne na biomaso so proizvedle četrtino več električne energije kot leto prej, bioplinske elektrarne pa petino več. Po drugi strani je bila rast proizvodnje pri sončnih elektrarnah precej bolj zmerna in je znašala le približno en odstotek.
Skupna izplačila podpor so po treh letih ponovno presegla mejo 100 milijonov evrov, k čemur so poleg večje proizvodnje prispevale tudi nižje referenčne tržne cene električne energije. Te so bile v letu 2025 za 43 odstotkov nižje kot leto prej, zaradi česar so bile obratovalne podpore višje. Kljub temu okoli sto proizvodnih naprav zaradi spremenjenih referenčnih cen ni bilo upravičenih do izplačil podpor, čeprav so električno energijo proizvajale.
