Nova študija primerjave scenarijev prenove elektroenergetskega sistema Slovenije potrjuje, da je dolgoročno najprimernejši pristop kombinacija obnovljivih virov energije (OVE) in jedrske energije.
Ta scenarij združuje nizke stroške, visoko stopnjo energetske avtonomije, stabilnost sistema ter najmanjši okoljski vpliv.
Do leta 2050 naj bi se poraba električne energije v Sloveniji podvojila, kar bo v veliki meri posledica prehoda na brezogljične vire, predvsem v prometu. Za dosego podnebnih ciljev bo zato ključno zagotoviti zadostne vire čiste, zanesljive in cenovno dostopne električne energije.
Primerjava štirih scenarijev
V študiji so strokovnjaki ovrednotili štiri glavne scenarije razvoja:
-
Status quo (brez večjih naložb v nove vire),
-
OVE + plin (kombinacija OVE in plinskih elektrarn),
-
100 % OVE (popolna naslonitev na sonce in veter),
-
OVE + jedrska (kombinacija jedrske in obnovljivih virov).
Najbolje ocenjen scenarij – OVE + jedrska energija – predvideva podaljšanje delovanja NEK, gradnjo JEK2 ter zmerno rast sončnih in vetrnih elektrarn. Po analizi prinaša najmanjše skupne stroške, največjo energetsko neodvisnost in najnižji ogljični odtis.
V razširjeni različici tega scenarija (t. i. scenarij 4a), ki ne vključuje novih hidroelektrarn na srednji Savi, je upoštevan tudi vpliv na biodiverziteto, pri čemer se potreba po dodatnih hranilnikih energije nekoliko poveča, vendar osnovna prednostna razmerja ostajajo enaka.
Gospodarstvo poziva k stabilni energetski strategiji
Na predstavitvi rezultatov je prof. dr. Jože P. Damijan, vodja strokovne skupine, poudaril, da je izbira energetskega koncepta ključna za prihodnji razvoj države. Predstavniki gospodarstva – med njimi Igor Akrapovič (SBC) in Vesna Nahtigal (GZS) – so izpostavili pomen zanesljive in konkurenčne energetske oskrbe kot predpogoja za stabilno poslovno okolje in razvojno konkurenčnost Slovenije.
Podpora gospodarstva
Študijo je izvedla neodvisna strokovna skupina v okviru programa Uspešna Slovenija, pobudo pa so podprli SBC – Klub slovenskih podjetnikov, Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.
Celotna študija je dostopna na povezavi.
