Študentsko delo v Sloveniji postaja vse pomembnejša odskočna deska za vstop na trg dela. Povprečna urna postavka je letos prvič presegla 10 evrov bruto, ponudbe za delo pa je več kot lani. Obenem podatki kažejo, da se skoraj dve tretjini mladih po koncu šolanja zaposli pri delodajalcu, kjer so že prej opravljali študentsko delo.
Po podatkih e-Študentskega Servisa je bila konec maja objavljenih okoli 3.400 prostih delovnih mest za dijake in študente, kar je približno devet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Delodajalci se še naprej soočajo s pomanjkanjem kandidatov, saj na trg dela prihajajo številčno manjše generacije mladih, potrebe gospodarstva pa ostajajo visoke.
Plače rastejo hitreje od minimalne postavke
Čeprav zakonsko določena minimalna urna postavka letos znaša 8,98 evra bruto, povprečna urna postavka dosega že 10,20 evra bruto. To je 7,5 odstotka več kot pred letom dni in približno 12 odstotkov nad zakonskim minimumom.
Najbolje plačana študentska dela presegajo 15 evrov bruto na uro, predvsem na področjih, kjer delodajalci iščejo kombinacijo strokovnih, digitalnih in komunikacijskih znanj.
Mladi so v letu 2025 prek študentskega dela v povprečju zaslužili 264 evrov neto mesečno oziroma 3.168 evrov neto na leto.
Od promocij do umetne inteligence
Ponudba študentskih del ostaja zelo raznolika. Med najbolj pogostimi so dela v prodaji, administraciji, gostinstvu, turizmu, logistiki in zdravstvu, vse več pa je tudi strokovnih del s področij informatike, programiranja, elektrotehnike, farmacije in digitalnega marketinga.
Posebej hitro raste povpraševanje po delih, povezanih z novimi tehnologijami. Mladi lahko sodelujejo pri ustvarjanju vsebin za družbena omrežja, promociji mobilnih aplikacij, treniranju modelov umetne inteligence, športnih programih, izobraževanju otrok ali vodenju turističnih aktivnosti.
Po opažanjih e-Študentskega Servisa se mladi vse pogosteje odločajo za dela, ki so povezana z njihovim študijem in jim lahko pomagajo pri nadaljnji karierni poti.
Izkušnje in zaslužek sta enako pomembna
Raziskava »Mladi in trg dela 2026«, v kateri je sodelovalo 5.780 mladih, kaže, da sta glavna razloga za opravljanje študentskega dela pridobivanje delovnih izkušenj in finančna neodvisnost. Oba motiva je navedlo po 70 odstotkov anketiranih.
Skoraj polovica mladih študentsko delo vidi kot hiter in varen način zaslužka, približno 40 odstotkov pa ga povezuje z večjo samostojnostjo.
Podatki kažejo tudi, da si skoraj dve tretjini mladih študija brez študentskega dela ne bi mogli privoščiti, zato ostaja pomemben socialni mehanizem za dostop do izobraževanja.
Študentsko delo kot vstopnica na trg dela
Vloga študentskega dela pri zaposlovanju postaja vse pomembnejša. Kar 62 odstotkov mladih po zaključku šolanja dobi zaposlitev pri enem od delodajalcev, pri katerem so že prej opravljali študentsko delo.
Še bolj zgovoren je podatek, da več kot 90 odstotkov mladih po zaključku izobraževanja neposredno preide na trg dela brez obdobja brezposelnosti.
Za delodajalce študentsko delo predstavlja učinkovit način iskanja in preizkušanja bodočih zaposlenih, za mlade pa priložnost za pridobivanje izkušenj in gradnjo profesionalne mreže.
Prispevki in pokojninska doba
Študentsko delo je že več kot desetletje vključeno v sistem socialnih prispevkov. Mladi imajo zagotovljene prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer poškodbe pri delu ter dolgotrajno oskrbo.
V povprečju si z delom pridobijo približno 2,5 meseca pokojninske dobe letno. Samo v letu 2025 je bilo iz naslova študentskega dela v pokojninsko blagajno vplačanih 89 milijonov evrov.
Mladi ostajajo ključni za slovensko gospodarstvo
Študentsko delo vsako leto opravi približno 100.000 mladih, kar predstavlja okoli dve tretjini vseh dijakov in študentov. Ob rekordni zaposlenosti in zgodovinsko nizki brezposelnosti postaja vključevanje mladih na trg dela vse pomembnejše.
Slovenija se hkrati sooča z izrazitim demografskim izzivom. Na trg dela prihajajo številčno manjše generacije, medtem ko v pokoj odhajajo bistveno številčnejše. Zaradi tega se povečuje tudi delež tujih delavcev, ki danes predstavljajo približno 16 odstotkov delovne sile.
Kljub temu strokovnjaki poudarjajo, da mora ostati izobraževanje za mlade na prvem mestu. Podatki kažejo, da dijaki in študenti v povprečju opravijo približno osem ur dela tedensko oziroma okoli 425 ur letno, kar omogoča pridobivanje izkušenj in zaslužka brez večjih vplivov na študijske obveznosti.
