Analiza organizacije Transport & Environment obravnava vpliv zakonodajnega predloga Evropske komisije, ki se osredotoča na enega najvplivnejših kupcev avtomobilov na trgu – velike korporacije za lastne vozne parke, na prihodnjo prodajo električnih avtomobilov in emisije CO₂.
Analiza ugotavlja, da bi okrepljena evropska zakonodaja o voznih parkih velikih korporacij lahko zagotovila kar 57 % prodaje električnih vozil, ki jo proizvajalci potrebujejo za doseganje ciljev EU glede emisij CO₂ do leta 2030. Predlagani ukrep naj bi pospešil elektrifikacijo vozil, registriranih na velika podjetja, segmenta, ki ima ključno vlogo pri oblikovanju trga rabljenih vozil in širši potrošniški uporabi novih tehnologij.
Proizvajalci avtomobilov sicer opozarjajo, da šibko povpraševanje ogroža izpolnjevanje zaostrujočih se emisijskih standardov, vendar raziskava T&E nakazuje nasprotno. Ambiciozna pravila za elektrifikacijo voznih parkov bi lahko do konca desetletja ustvarila približno dva milijona dodatnih prodaj električnih vozil. Takšen razplet pa je po oceni raziskovalcev odvisen od okrepitve obstoječega zakonodajnega predloga.
Predlog Evropske komisije določa povprečni cilj 45-odstotne elektrifikacije novih registracij službenih vozil. Po oceni T&E bi nespremenjen predlog zagotovil le 37 % prodaje električnih vozil, potrebne za doseganje emisijskih zahtev EU. Organizacija je analizirala tudi alternativni scenarij, skladen z lastno presojo učinka Komisije, ki predvideva zvišanje cilja elektrifikacije voznih parkov na 69 % ter izključitev priključno-hibridnih vozil. V takšnem primeru bi pomemben delež načrtovane prodaje električnih vozil zagotovili tudi največji proizvajalci, med njimi BMW (72 %), Volkswagen (61 %) in Volvo Cars (59 %).
Po mnenju T&E obstaja tveganje, da bi brez ambicioznejših ciljev zakon utrdil počasnejše uvajanje električnih vozil. Analiza obenem kaže, da bi morala velika podjetja hitreje elektrificirati svoje vozne parke kot celotni avtomobilski trg le v šestih državah članicah – Nemčiji, Italiji, Avstriji, na Irskem, v Luksemburgu in na Nizozemskem. V Nemčiji bi bila stopnja elektrifikacije voznih parkov le za pet odstotnih točk višja od pričakovane ravni na trgu. V preostalih 21 državah članicah pa bi korporativni vozni parki zaostajali za širšimi tržnimi trendi ali jih zgolj dosegali.
