Avtorici raziskave, Cátia Sousa in Bárbara Pires, prihajata s Fakultete za humanistične in družbene vede Univerze na Algarveu na Portugalskem, pri čemer Cátia Sousa deluje tudi v Univerzitetnem raziskovalnem centru za psihologijo. Njuna raziskava, objavljena v reviji International Journal of Environmental Research and Public Health – https://www.mdpi.com/1660-4601/23/4/463 (2026), preučuje vpliv strahu pred zamujanjem (FoMO) na čustveno obremenjujoče razmišljanje o delu in sposobnost psihološkega odmikanja zaposlenih.
V sodobnih delovnih okoljih digitalna povezanost prinaša fleksibilnost, a hkrati zabriše meje med delom in zasebnim življenjem. Zaposleni pogosto težko popolnoma odmislijo delo tudi izven delovnega časa. Raziskava je pokazala, da FoMO povečuje čustveno obremenjujoče razmišljanje, kar zmanjšuje sposobnost psihološkega odmikanja. Neposredne povezave med FoMO in odmikanjem ni, medtem ko se posredni učinek pojavi prek čustvenega razmišljanja. Rezultati nakazujejo, da podjetja morajo nasloviti vztrajno razmišljanje in podpirati jasne digitalne meje, da zaščitijo duševno zdravje zaposlenih.
Psihološko odmikanje in regeneracija po delu
Odmikanje od dela je ključno za ohranjanje duševnega zdravja. Zaposleni svoje fizične, čustvene in miselne vire obnavljajo prek psihološkega odmikanja, sprostitve, občutka nadzora nad prostim časom in dejavnosti, ki spodbujajo občutek kompetentnosti. Med temi procesi je psihološko odmikanje najbolj kritično za preprečevanje izčrpanosti in izgorelosti.
Vztrajno razmišljanje o delu, zlasti čustveno obremenjujoče, ohranja miselno aktivacijo tudi izven delovnega časa, kar preprečuje popolno regeneracijo. FoMO še dodatno povečuje to aktivacijo, saj zaposleni skrbijo, da jim ne uidejo pomembne informacije, priznanje ali priložnosti za napredovanje.
Strah pred zamujanjem (FoMO) in digitalna povezanost
FoMO je stalna skrb, da bi nam lahko ušle pomembne izkušnje ali priložnosti, spremlja pa ga želja po nenehnem spremljanju dogodkov. Čeprav se je ta pojav prvotno preučeval v kontekstu družbenih omrežij, se vse bolj pojavlja tudi v delovnem okolju. Zaposleni pogosto preverjajo e-pošto, sporočila in sodelovalna orodja tudi izven delovnega časa, kar ohranja miselno aktivacijo in otežuje psihološko odmikanje.
FoMO se v delovnih okoljih kaže na dva načina: notranje kot občutek negotovosti in izključenosti ter zunanje kot stalno preverjanje informacij. Oba načina povečata psihološko prisotnost dela v času, namenjenem regeneraciji.
Raziskava in ključni rezultati
V raziskavi je sodelovalo 228 zaposlenih različnih starosti in sektorjev. Udeleženci so izpolnili vprašalnike o FoMO, čustveno obremenjujočem razmišljanju in psihološkem odmikanju. Analiza je pokazala:
- Višja raven FoMO je bila povezana z več čustveno obremenjujočimi mislimi o delu.
- Čustveno obremenjujoče razmišljanje je zmanjšalo psihološko odmikanje.
- Neposredna povezava med FoMO in psihološkim odmikanjem ni bila statistično značilna.
Model je pojasnil približno 10 % variance v psihološkem odmikanju, kar je skladno z dejstvom, da na odmikanje vplivajo številni dejavniki, od delovnih zahtev do osebnostnih lastnosti.
Kaj lahko podjetja naredijo
Podjetja uvajajo jasne digitalne meje in aktivno spodbujajo “pravico do izklopa” zaposlenih. Zaposlenim nudijo programe za obvladovanje vztrajnega razmišljanja, na primer sprostitvene tehnike, svetovanje ali delavnice za čuječnost. Poudarjajo, da kakovosten odklop ni le odsotnost dela, temveč tudi mentalni odmik od delovnih skrbi.
Podjetja prilagajajo delovne naloge in zmanjšujejo pričakovanja glede stalne povezanosti, da preprečijo preobremenjenost in izgorelost.
