• V letu 2020 so ZJN v Sloveniji po vrednosti predstavljala skoraj 20 % vseh javnih naročil.
  • Vrednost ZJN vrednostno ni upadlo, je pa številčno- kar se gradnje tiče iz 536 v letu 2018 na 181 v letu 2020, število se je povečalo v 2021 na 619 (vrednostno 54 % ZJN)) in v 2022 na 657 (vrednostno 70 % ZJN).
  • Za področje projektiranja in/ali izvedbe gradnje so identificirani naslednji učinki:
  • Okoljski: izpusti CO2, poraba energije, poraba vode, uporaba lesa, kvaliteta zraka, kvaliteta bivanjskega okolja.
  • Ekonomski: prihranki, konkurenčnost, inovativnost, zaposlitve, povezovanje podjetij, optimizacija dobavnih verig.
  • Družbeni: zaposlovanjem delovni pogoji, učinki na porazdelitev prihodkov, družbeno zaščito in vključenost, upravljanje sodelovanje, dobra uprava, javno zdravje, varnost in zdravstveni sistem, kultura, vpliv v drugih (tretjih) državah.
  • Pri projektiranju in/ali izvedbi gradnje zahteva po deležu lesa (30 %) v razpisnih pogojih ni vedno podana. Zahteva po naprednih sistemih certificirane gradnje ni bila zahtevana v nobenem primeru.
  • V splošnem je gradnja z lesom dražja od tradicionalne gradnje in neposrednih prihrankov ne dosežemo. Dodatni vzroki za neizpostavljanje rabe lesa, identificirani z anketo, pa so tudi premalo znanja in izkušenj s strani projektantov in arhitektov, kompleksnost, dolgi dobavni roki proizvodov iz lesa, pomanjkanje izvajalcev, skrb pred vzdrževanjem in življenjsko dobo ter tudi lobiranje izvajalcev klasičnih gradenj.
  • Dolgoročno se izkazuje, da ima uporaba lesa pri gradnji zelo velik ekonomski učinek na celotno verigo lesnih dejavnosti, saj je gradnja hitrejša, hkrati podpira krožno gospodarstvo in rabo nizkoogljičnih materialov, s čimer se z ustrezno izbiro materialov in dobaviteljev podpira domač vir in spodbuja domačo dejavnost in podjetja.

Vir: ESG