Nemško Zvezno vrhovno sodišče (BGH) je 23. marca, kot poroča Reuters, odločilo, da lahko proizvajalca avtomobilov BMW in Mercedes tudi po letu 2030 nadaljujeta prodajo vozil z motorji z notranjim zgorevanjem. S tem je zavrnilo pritožbo okoljske organizacije Deutsche Umwelthilfe e.V. (DUH), ki je trdila, da podjetji kršita nemški zakon o varstvu podnebja z dodatnim dajanjem vozil na fosilna goriva na trg.
Sodišče je presodilo, da proizvajalcev avtomobilov ni mogoče prisiliti, da bi prenehali prodajati vozila z motorji z notranjim zgorevanjem pred roki, določenimi v evropski zakonodaji o emisijah osebnih vozil. DUH je v postopku zatrjeval, da BMW in Mercedes z nadaljnjo prodajo takšnih vozil po 31. oktobru 2030 porabljata nesorazmeren delež t. i. »preostalega ogljičnega proračuna« države – količine CO₂, ki jo je še mogoče izpustiti, da bi globalno segrevanje omejili na določeno raven. Vendar pa po oceni sodišča ne obstaja mednarodni dogovor o nacionalnih ogljičnih proračunih, nemška vlada pa je tak pristop že večkrat zavrnila.
Okoljska organizacija DUH je poudarila, da bi morala podjetja pravno odgovarjati za svoj prispevek k izčrpavanju ogljičnega proračuna, saj to omejuje prihodnje politične možnosti ukrepanja in povečuje potrebo po strožjih ukrepih za zmanjšanje emisij CO₂ za prihodnje generacije. Svojo argumentacijo je oprla na prelomno odločitev iz leta 2021, s katero je bilo nemški vladi naloženo, da okrepi podnebne cilje, da ne bi nesorazmernega bremena prenesla na prihodnost.
A vrhovno sodišče je zavzelo drugačno stališče. Po njegovi presoji podjetji delujeta v skladu z evropsko zakonodajo in nista dolžni preseči njenih zahtev. »Emisijski proračun je mogoče izpeljati iz Pariškega sporazuma in zveznega zakona o varstvu podnebja le na globalni ravni in za Zvezno republiko Nemčijo kot celoto, ne pa za posamezne akterje ali celo posamezne sektorje, kot je promet,« je zapisalo sodišče. Tožbo sta že pred tem zavrnili tudi dve nižji sodišči.
Predstavniki podjetij Mercedes in BMW so ob tem poudarili, da morajo pravila glede podnebnih ciljev in načina njihovega doseganja določati parlamenti, ne pa sodišča.
Nemška vlada je sicer odigrala pomembno vlogo pri omilitvi že dogovorjene dejanske prepovedi registracije novih vozil z motorji z notranjim zgorevanjem v EU po letu 2035. Avtomobilska industrija in njeni dobavitelji ostajajo ena najvplivnejših interesnih skupin v državi, saj so še vedno močno odvisni od tehnologije motorjev z notranjim zgorevanjem – kljub načrtom vlade za hitro povečanje deleža električnih vozil. Čeprav je Nemčija ena vodilnih držav pri proizvodnji električnih vozil, se avtomobilska industrija v svojih tradicionalnih središčih sooča z vse večjimi izzivi. Ti vključujejo šibko prodajo, negotovosti v globalni trgovini ter vse ostrejšo konkurenco Kitajske na področju električne mobilnosti.
