Slovenska elektroindustrija ima znanje in tehnologijo za prodor na zahtevne tuje trge, vendar bo za nadaljnjo rast potrebovala tesnejše povezovanje podjetij, močnejšo gospodarsko diplomacijo in večjo prisotnost na hitro rastočih trgih.
Na Dnevu slovenske elektroindustrije 2026, ki ga je organizirala Zbornica elektroindustrije pri GZS, se je okoli 80 udeležencev strinjalo, da tradicionalni trgi za nadaljnjo rast ne bodo dovolj. Geopolitične spremembe, razvoj tehnologije in nove dobavne verige podjetja vse bolj silijo k iskanju novih poslovnih priložnosti.
Predsednik upravnega odbora Zbornice elektroindustrije dr. Miha Bobič je poudaril predvsem pomen tujih neposrednih naložb in gospodarske diplomacije. Po njegovem mnenju Slovenija pri privabljanju tujih investicij še ni dovolj konkurenčna, prav tako pa je diplomatska mreža na hitro rastočih trgih premalo učinkovita.
Kljub izzivom so rezultati panoge dobri. Direktorica Zbornice elektroindustrije Andreja Hlišč je izpostavila, da je bilo leto 2025 rekordno po produktivnosti in dobičkonosnosti. Dodana vrednost na zaposlenega je prvič presegla povprečje predelovalnih dejavnosti in slovenskega gospodarstva, EBITDA pa je dosegla 888 milijonov evrov.
Priložnosti predvsem v Aziji
Posebno pozornost so namenili Indiji, Japonski in Kitajski. Indijski veleposlanik Amit Narang je slovenska podjetja pozval k večji prisotnosti na indijskem trgu, ki hitro raste, dodatno pa ga odpira tudi nedavno sklenjeni prostotrgovinski sporazum med Indijo in EU.
Japonska po besedah veleposlanice Akiko Yoshida ponuja priložnosti za tehnološko napredna podjetja, saj jo odlikujejo kakovost, razvite proizvodne mreže in močna zaščita intelektualne lastnine. Kitajska pa želi po besedah predstavnika tamkajšnjega veleposlaništva še naprej poglabljati sodelovanje na področju inovacij, digitalizacije in zelenega prehoda.
Izkušnje slovenskih podjetij kažejo, da uspeh na teh trgih zahteva dolgoročno prisotnost. Domel je po 20 letih poslovanja na Kitajskem tam vzpostavil skoraj samostojno tehnološko poslovanje, zdaj pa se vse bolj osredotoča tudi na pridobivanje lokalnih kupcev. Iskraemeco je na indijskem trgu prisoten že od leta 2000 in danes meni, da prihodnost ni zgolj v izvozu, temveč v lokalni proizvodnji in razvoju.
Pomembna je tudi obratna pot internacionalizacije. Hisense je z nakupom Gorenja pridobil dostop do evropskega trga in razvojno znanje, Slovenija pa je danes zanj pomembno razvojno središče.
Sogovorniki so ob tem opozorili, da pri vstopu na nove trge ni dovolj zgolj kakovosten izdelek. Ključni so razumevanje lokalnega okolja, kulture in poslovnih navad, preverjanje partnerjev ter dolgoročna gradnja zaupanja. Prav tu imajo pomembno vlogo GZS in gospodarska diplomacija, ki lahko podjetjem pomagata pri iskanju partnerjev in odpiranju vrat na zahtevnejše tuje trge.
