Evropska komisija in Svet EU sta v okviru evropskega semestra objavila Skupno poročilo o zaposlovanju 2026 (Joint Employment Report 2026, https://employment-social-affairs.ec.europa.eu/joint-employment-report-2026_en), ki spremlja razmere na trgu dela, razvoj znanj in socialno vključenost v državah članicah EU.
Slovenija se v primerjavi z EU uvršča dobro predvsem pri zaposlenosti, nizki brezposelnosti in socialnih kazalnikih. Poročilo Slovenijo uvršča med države z dobrimi rezultati na področju zaposlenosti in socialne vključenosti, vendar opozarja na vse večji strateški izziv: prenizka vlaganja v nova znanja, digitalne kompetence in vseživljenjsko učenje lahko ob staranju prebivalstva povečajo pomanjkanje kadrov in zmanjšajo konkurenčnost gospodarstva.
Stopnja zaposlenosti v Sloveniji je leta 2024 dosegla 78,3 %, kar presega povprečje EU (75,8 %) in je skladno z evropskim ciljem povečanja zaposlenosti do leta 2030. Brezposelnost ostaja med nižjimi v EU – znašala je 3,7 %, dolgotrajna brezposelnost pa 1,1 %.
Kljub pozitivni sliki trga dela poročilo opozarja na pomembna razvojna tveganja. Slovenija se sooča z neskladjem med razpoložljivimi znanji in potrebami gospodarstva, kar lahko ob hitrem staranju prebivalstva dodatno zaostri pomanjkanje delovne sile.
Največji izziv ostaja vključevanje odraslih v učenje. Leta 2022 je bilo v različne oblike izobraževanja vključenih le 26,5 % odraslih, kar je precej pod povprečjem EU (39,5 %) in pomeni občuten padec glede na leto 2016. Prav tako Slovenija zaostaja pri digitalnih kompetencah – vsaj osnovna digitalna znanja ima 46,7 % odraslih, medtem ko je povprečje EU 55,6 %.
Poročilo opozarja tudi na slabšanje osnovnih znanj mladih. Po rezultatih raziskave PISA 2022 približno vsak četrti učenec v Sloveniji ne dosega minimalne ravni znanja pri matematiki in branju. To lahko dolgoročno vpliva na sposobnost gospodarstva za inovacije, digitalno preobrazbo in prehod v bolj produktivne dejavnosti.
Na drugi strani Slovenija ostaja uspešna pri vključevanju mladih. Delež mladih, ki niso zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje (NEET), se je zmanjšal na 7,6 %, zgodnje opuščanje izobraževanja pa ostaja nizko pri 5 %.
Med najboljšimi v EU ostajajo tudi socialni kazalniki. Tveganje revščine ali socialne izključenosti je leta 2024 znašalo 14,4 % za celotno prebivalstvo in 11,8 % za otroke, kar Slovenijo uvršča med najuspešnejše države EU. Tudi dohodkovna neenakost ostaja ena najnižjih v Uniji. Večjemu tveganju revščine pa so še vedno izpostavljene nekatere skupine, predvsem starejše ženske, nizko izobraženi, brezposelni, enostarševske družine in prebivalci, rojeni zunaj EU.
Evropska komisija ocenjuje, da Slovenija trenutno ne kaže tveganj za poslabšanje socialne konvergence. Ključni izziv prihodnjih let pa bo, ali bo znala visoko zaposlenost nadgraditi z večjo produktivnostjo – predvsem z vlaganji v znanje, digitalne spretnosti in prilagajanje zaposlenih zelenemu in tehnološkemu prehodu.
Sporočilo poročila je jasno: prihodnja odpornost Slovenije ne bo odvisna samo od števila zaposlenih, ampak predvsem od znanj, ki jih bodo ljudje imeli.
