Ljubljana je med 6. in 8. julijem 2026 prvič gostila mednarodno konferenco Free Silicon Conference (FSiC), eno pomembnejših evropskih srečanj, posvečenih odprtokodnemu razvoju integriranih vezij in orodij za njihovo načrtovanje. Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani se je zbralo več kot 120 raziskovalcev, inženirjev, razvijalcev, predstavnikov podjetij in akademskih ustanov, ki so razpravljali o prihodnosti odprtega razvoja čipov.
Razprave na konferenci so pokazale, da razvoj polprevodniških tehnologij ni več zgolj vprašanje tehnološkega napredka, temveč tudi vprašanje dostopa, neodvisnosti in strateške avtonomije. Odprtokodna orodja za načrtovanje čipov (EDA) in odprte tehnološke knjižnice (IPDK) omogočajo, da se v razvoj vključijo tudi raziskovalne ustanove, manjša podjetja in države, ki bi bile sicer omejene z dostopom do zaprtih komercialnih rešitev.
Program tridnevnega dogodka je zajel širok spekter tem – od razvoja integriranih vezij in varnosti strojne opreme do pomnilniških tehnologij, odprtih polprevodniških rešitev ter ekonomskih in pravnih vidikov odprte strojne opreme. Posebno pozornost so namenili tudi vlogi umetne inteligence pri razvoju čipov, evropskim raziskovalnim pobudam, možnostim financiranja in izobraževanju novih generacij strokovnjakov.
Med udeleženci in predavatelji so bili predstavniki nekaterih vodilnih raziskovalnih ustanov na svetu, med njimi CERN, ETH Zürich, UC San Diego in Kitajska akademija znanosti. Svoje raziskave in izkušnje so predstavili tudi strokovnjaki z Univerze v Ljubljani in Instituta »Jožef Stefan«.
Gostovanje konference v Sloveniji predstavlja priznanje domači raziskovalni skupnosti, ki se že več let vključuje v razvoj odprtokodnih polprevodniških rešitev. Obenem kaže na vse večji pomen Slovenije v evropskih prizadevanjih za razvoj bolj odprtega in neodvisnega tehnološkega okolja.
»Letošnja izvedba FSiC na naši fakulteti je presegla pričakovanja, tako po odzivu udeležencev kot po kakovosti predstavljenih prispevkov. Dejstvo, da je konferenca prvič potekala v Sloveniji, je priznanje delu, ki ga na področju odprtokodnega razvoja čipov že vrsto let opravljamo na UL FE,« je povedal prof. dr. Arpad Bürmen s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Po njegovih besedah odprtokodni razvoj čipov ni zgolj tehnični izziv, temveč tudi vprašanje prihodnje neodvisnosti evropske industrije in raziskav. »Odprtokodni razvoj čipov ni le tehnično vprašanje – gre za vprašanje neodvisnosti evropske industrije in raziskav od peščice zaprtih, lastniških rešitev, kar je danes strateško vse pomembnejše,« je poudaril.
Konferenca je hkrati okrepila povezovanje slovenskih raziskovalcev z mednarodnimi institucijami ter odprla možnosti za nova sodelovanja na področju razvoja naprednih digitalnih tehnologij. Poseben pomen ima tudi za študente in mlade raziskovalce, ki se s takšnimi dogodki vključujejo v globalne tokove razvoja polprevodniške industrije.
Izvedbo konference je sofinanciral Švicarski državni sekretariat za izobraževanje, raziskave in inovacije (SERI) v okviru projekta NGI0 Commons Fund, ki prejema sredstva iz programa Evropske unije Horizon Europe za raziskave in inovacije na podlagi sporazuma o nepovratnih sredstvih št. 101135429.
FSiC 2026 je tako pokazal, da se razprava o prihodnosti čipov ne odvija le v največjih tehnoloških središčih sveta. Pomembno vlogo pri oblikovanju odprtega in dostopnejšega tehnološkega ekosistema prevzemajo tudi manjše raziskovalne skupnosti – med njimi vse bolj tudi Slovenija.
