Slovenija ne namerava slediti nekaterim evropskim državam pri izdaji t. i. dvojnih obveznic, temveč se bo raje osredotočila na dodatno izdajo svoje inovativne trajnostno vezane obveznice (SLB) v višini do 500 milijonov evrov, je bilo – kot je poročal portal Environmental Finance – slišati na konferenci Sustainable Debt EMEA 2026.
Država je lani z izdajo svoje prve tovrstne obveznice zbrala 1 milijardo evrov, vendar je generalni direktor direktorata za zakladništvo na ministrstvu za finance, Marjan Divjak, izključil možnost uporabe strukture dvojnih obveznic, kakršno sta uvedli Danska in Nemčija.
“Tega ne bomo nikoli storili, saj želimo evropske obveznice oblikovati kot standardne zelene obveznice, da bi imele čim večjo likvidnost,” je dejal. Po njegovih besedah bi povezovanje z običajnimi obveznicami lahko negativno vplivalo na likvidnost zelenih obveznic na sekundarnem trgu.
Poudarek na enostavni in primerljivi strukturi
Slovenska trajnostno vezana obveznica je strukturirana kot 10-letna referenčna obveznica, kar omogoča natančno in matematično primerjavo s klasičnimi obveznicami. Po besedah Divjaka država trenutno preučuje posodobitev okvira porabe sredstev, da bi ga uskladila z načelom “ne povzročaj bistvene škode” ter potencialno tudi z minimalnimi socialnimi merili iz EU Taxonomy Regulation.
Močno zanimanje vlagateljev
Obveznica je bila ob izdaji večkrat presežno vpisana, kar kaže na velik interes vlagateljev, kljub zahtevnim geopolitičnim razmeram v času izdaje, tudi ob zaostritvi napetosti na Bližnjem vzhodu. Čeprav začetna uspešnost na sekundarnem trgu ni bila optimalna, se razmere po ocenah ministrstva izboljšujejo. “Zdaj moramo delati v smeri, da obveznico postavimo tja, kamor spada glede njene uspešnosti na sekundarnem trgu,” je poudaril Divjak.
Nova izdaja za večjo likvidnost
Naslednji korak Slovenije bo dodatna izdaja (t. i. “tap”) v višini med 250 in 500 milijoni evrov, s ciljem povečanja likvidnosti in ponovne potrditve interesa vlagateljev.
Divjak je ob tem poudaril, da želi Slovenija igrati pomembno vlogo pri oblikovanju krivulje donosnosti za državne izdajatelje v EU ter ostati zanesljiv partner vlagateljem in drugim deležnikom na hitro razvijajočem se trgu trajnostnih (ESG) obveznic.
Slovenija tako nadaljuje strategijo razvoja preglednih in verodostojnih finančnih instrumentov, ki združujejo trajnostne cilje z zahtevami kapitalskih trgov.
