Državni zbor RS je pred dnevi sprejel Resolucijo o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050. V izhodišču za strategijo so poleg splošnih izhodišč navedene značilnosti prostora in trendi v prostorskem razvoju Slovenije ter ključni prostorsko razvojni izzivi. Posebno pozornost zasluži 6. poglavje z usmeritvami za oblikovanje politik, za zagotavljanje prostorskih možnosti za podnebno nevtralno družbo, za razvoj prometne strukture in za razvoj energetske infrastrukture. Vanjo je vključena tudi jedrska energija z napovedjo, da se preučijo prostorske možnosti za pridobivanje energije v jedrskih napravah.
V analizi značilnosti prostora in trendov v prostorskem razvoju Slovenije je med drugim ugotovljeno, da je po stopnji urbanizacije Slovenija najmanj urbanizirana država EU:
4) Slovenski prostor je prepoznaven po raznoliki kulturni krajini, naselbinski in stavbni in drugi dediščini. V Sloveniji so se zaradi naravnih razmer in načinov gospodarjenja s prostorom v preteklosti, predvsem v alpskih in dinarskih pokrajinah, ohranili raznoliki, obsežni in sklenjeni naravni sistemi. To se izkazuje tudi v velikem deležu zavarovanih (14%) in varovanih območij (40%) (MOP, 2019), tudi glede na evropsko merilo. Značilnost slovenskega prostora so mozaično prepletanje gozdnih in kmetijskih površin ter poselitve. To se odraža v krajinski pestrosti, ki je tudi posledica reliefne pestrosti prostora in v preteklosti značilne zemljiškolastninske razdrobljenosti ter načinov kmetijske rabe zemljišč. Z opuščanjem ali intenzifikacijo kmetijske pridelave, zaraščanjem kmetijskih površin in povečevanjem poseljenih območij ter gradnjo infrastrukture se krajinska pestrost zmanjšuje. Največji delež površine države prekriva gozd (62,7 % površine), njivske površine prekrivajo 11 %, travniki in pašniki 17,8 %, umetne oziroma grajene površine 4,3 % površine, vodna zemljišča in mokrišča 1 %, druga pretežno naravna zemljišča pa 3,2 % površine države (LUCAS, 2022, podatki za leto 2018).
(5) Poselitev v Sloveniji je neenakomerna, značilna je raznovrstnost poselitvenih struktur in veliko število – prek 6.000 predvsem majhnih naselij. Mesta so tudi v evropskem merilu majhna ali srednje velika, le Ljubljana in Maribor imata več kot 50.000 prebivalcev. Za poselitev najprivlačnejša so gosteje poseljena območja v ravninskem, kotlinskem in dolinskem svetu, kjer pa je tudi večina kakovostnih, za intenzivno kmetijsko pridelavo primernih kmetijskih zemljišč. Med gosteje poseljenimi in bolj urbaniziranimi območji so obsežna redkeje poseljena ali sploh neposeljena območja – alpski svet in območja dinarskih planot na Notranjskem in Kočevskem. Po stopnji urbanizacije je Slovenija najmanj urbanizirana država EU. Stopnja urbanizacije v Sloveniji je približno 50-odstotna, medtem ko je povprečna stopnja urbanizacije v EU 72,5-odstotna.
Vir: UL, iz Resolucije o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050
