Na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (FRI UL) so danes, 16. junija, slovesno zagnali visoko zmogljiv podatkovni center FRIDA – novo superračunalniško infrastrukturo, namenjeno raziskovalno-razvojnim sodelovanjem na področju umetne inteligence in naprednega računalništva.
Otvoritve se je udeležilo več kot 150 predstavnikov akademskega in gospodarskega okolja, med njimi dr. Tomaž Boh, generalni direktor Direktorata za znanost in inovacije na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ter prof. dr. Gregor Dolinar, prorektor za raziskave in razvoj Univerze v Ljubljani.
FRIDA je zasnovana kot sodobna superračunalniška infrastruktura, namenjena najzahtevnejšim raziskovalnim in razvojnim izzivom današnjega časa. Osredotoča se predvsem na področja umetne inteligence in strojnega učenja, velikih jezikovnih modelov, znanstvenega računalništva ter obdelave velikih podatkov. Uporabljali jo bodo raziskovalci in študenti FRI UL, pa tudi podjetja, ki razvijajo napredne rešitve na področju umetne inteligence.
»FRIDA neposredno podpira poslanstvo FRI, enega ključnih nosilcev tehnološkega razvoja v Sloveniji, saj povezuje vrhunsko raziskovalno znanje z najsodobnejšo infrastrukturo ter omogoča preboje na področju umetne inteligence in superračunalništva,« je poudarila dekanja FRI UL, izr. prof. dr. Mojca Ciglarič. Dodala je, da platforma slovenskemu gospodarstvu ponuja pomembno okolje za razvoj in testiranje tehnologij prihodnosti ter odpira nove možnosti interdisciplinarnega sodelovanja.
Srce FRIDE: vrhunska GPU tehnologija
Na FRI UL poudarjajo, da je FRIDA nastala iz potrebe po lastni, v umetno inteligenco usmerjeni infrastrukturi, ki presega klasične lokalne raziskovalne sisteme in predstavlja pomembno dopolnitev evropskega superračunalniškega ekosistema EuroHPC.
Posebnost FRIDE je njena heterogena zasnova in uporaba najnovejših tehnologij. V jedru sistema deluje 104 grafičnih pospeševalnikov sedmih generacij, od katerih jih je 64 najnovejše generacije, povezanih z visokozmogljivim omrežjem. Takšna arhitektura omogoča bistveno hitrejše učenje modelov – procesi, ki so prej trajali tedne, se lahko zdaj zaključijo v nekaj urah ali dneh.
»Visoko zmogljiva računska infrastruktura, predvsem GPU strežniki, so predpogoj za sodobno umetno inteligenco. FRIDA je trenutno najmočnejši računski center v Sloveniji na tem področju,« je poudaril prof. dr. Marko Robnik Šikonja. Dodal je, da bo sistem med drugim omogočil razvoj slovenskega velikega jezikovnega modela GaMS ter podporo razvoju agentnih tehnologij v gospodarstvu in javnem sektorju.
Povezovanje znanja in gospodarstva
Dogodek je izpostavil tudi pomen povezovanja znanosti in gospodarstva. Po podatkih UMAR se Slovenija sooča z zaostankom na področju podatkovno podprtega razvoja, kar dodatno potrjuje pomen tovrstnih investicij.
Na okrogli mizi so sodelovali predstavniki podjetij Kolektor, Telekom Slovenije in Better ter predstavniki FRI UL. Strinjali so se, da je ključ do napredka tesno sodelovanje med akademskim okoljem in industrijo.
»Pomembno je, da znanje ne ostane na fakulteti, ampak se prenese v gospodarstvo,« je poudarila mag. Vesna Prodnik iz Telekoma Slovenije. Tomaž Gornik iz podjetja Better je dodal, da brez sodelovanja z akademsko sfero ni mogoče slediti razvoju umetne inteligence, medtem ko je mag. Valter Leban iz skupine Kolektor izpostavil pomen zaupanja in odprtosti pri sodelovanju z raziskovalci.
Tehnološka podpora NVIDIA
Dogodka so se udeležili tudi predstavniki ameriškega tehnološkega podjetja NVIDIA, ki je zagotovilo najsodobnejšo strojno in programsko opremo za FRIDO, vključno z GPU strežniki in razvojnim okoljem za umetno inteligenco.
Nekaj ključnih značilnosti FRIDE
FRIDA je prva akademska superračunalniška infrastruktura v regiji, ki vključuje grafične procesne enote NVIDIA Blackwell generacije B200 in B300. V primerjavi s slovenskim superračunalnikom Vega omogoča približno dvakrat večjo učno zmogljivost in energijsko učinkovitost.
Sistem dosega do 708 petaflopov zmogljivosti, pri posebnih izračunih z redkimi matrikami pa lahko doseže celo 1,42 eksaflopa. Za ilustracijo: če bi vsak prebivalec Slovenije neprekinjeno računal 24 ur na dan, bi FRIDA v eni sekundi opravila več izračunov kot vsi skupaj v 10.000 letih.
Infrastruktura je zasnovana kot modularni kontejnerski podatkovni center z naprednim hibridnim hlajenjem, ki združuje zračno in tekočinsko hlajenje neposredno na čipih, kar omogoča stabilno delovanje najzmogljivejših AI sistemov.
