Socialna ekonomija se v Sloveniji pogosto povezuje predvsem s socialno integracijo in zaposlovanjem ranljivih skupin, a njen razvojni potencial je precej širši. V evropskem prostoru socialna oziroma skupnostna ekonomija že deluje kot prostor socialnih inovacij, lokalnega razvoja, zelenega prehoda, krožnega gospodarstva in dolgotrajne oskrbe.
O tem, zakaj skupnost ni le socialna kategorija, ampak razvojni kapital, smo se za Zeleno Slovenijo pogovarjali z mag. Zdenko Marijo Kovač, mednarodno svetovalko za strateško načrtovanje in politike socialne ekonomije, ki bo na 40. mednarodni konferenci CEFEC 4. in 5. junija na Bledu nastopila v pogovoru o zelenih delovnih mestih in ekonomiji za skupno dobro. povezala evropske prakse socialne ekonomije, ponovne uporabe, vključujočega zaposlovanja, trajnostnega financiranja in zelenih delovnih mest.
Kako bi morali v Sloveniji širše razumeti socialno ekonomijo?
Socialno podjetništvo v Sloveniji še vedno prepogosto razumemo predvsem kot pomoč ranljivim skupinam ali obliko socialne integracije, čeprav je njegov pomen danes tako v EU kot državah OECD bistveno širši. Gre za razvojni model, ki povezuje ekonomijo, družbeni učinek, lokalni razvoj, trajnostni razvoj in sodelovanje skupnosti. Želela bi si, da bi tudi v Sloveniji socialno ekonomijo začeli razumeti kot pomemben tretji razvojni sektor prihodnosti, ne pa zgolj kot socialni korektiv klasičnega gospodarstva.
Zakaj uporabljate tudi izraz skupnostna ekonomija?
V svoji nastajajoči monografiji o »Socialni ekonomiji v EU in Sloveniji« poleg izraza »socialna ekonomija« uvajam tudi pojem »skupnostna ekonomija«, saj želim poudariti širši razvojni pomen skupnosti kot pomembnega razvojnega kapitala. Gre za razvojni model, ki povezuje lokalno skupnost, sodelovanje, socialni kapital in inovativne oblike ekonomije pri reševanju sodobnih razvojnih izzivov.
Kje se najlepše vidi, da socialna ekonomija ustvarja razvojne rešitve?
Socialna oziroma skupnostna ekonomija danes ni več zgolj socialni korektiv klasičnega gospodarstva, ampak vse bolj pomemben prostor razvoja novih poslovnih modelov, socialnih inovacij in trajnostnih lokalnih ekonomij. Njena prednost je predvsem v povezovanju ekonomskih, socialnih in okoljskih ciljev v konsistentne modele ter v sposobnosti aktiviranja lokalnih skupnosti, socialnega kapitala in sodelovanja med različnimi deležniki. Številne dobre prakse v EU dokazujejo, da lahko takšni modeli uspešno odgovarjajo na sodobne razvojne izzive — od socialnih zadrug v Italiji, energetskih skupnosti v Nemčiji in Avstriji, skupnostnega kmetijstva na Nizozemskem, skupnostnih podjetij na Škotskem, »repair« centrov v Avstriji, pa do modelov »community wealth building« v Veliki Britaniji.
Kaj Sloveniji najbolj manjka?
V Slovenije danes predvsem potrebujemo določen paradigmatski premik – da začnemo skupnost razumeti kot razvojni vir oziroma razvojni kapital, ne pa kot ostanek kolektivizma v preteklosti! Premik, ki bo skupnostno ekonomijo razumel kot nujno potreben tretji razvojni steber za uravnotežen razvoj.
Posledično mora Slovenija vzpostaviti manjkajoče ključne elementi razvojnega ekosistema skupnostne ekonomije, ki v primerjavi z razvitejšimi državami EU še zelo zaostaja: vzgojo za skupnost in sodelovanje, bolj spodbuden pravni in davčni okvir, dostop do razvojnega kapitala, socialno investicijskih skladov in etične finančne institucije, dolgoročno razvojno strategijo sektorja in njegovo umestitev v javne politike, zagotoviti mora učinkovitejšo uporaba družbeno odgovornih javnih naročil ter sistemsko merjenje družbenih učinkov za vse tri sektorje in statistično vidnost sektorja skupnostne ekonomije.
