S prepovedjo novih avtomobilov z notranjim zgorevanjem, ki bo po načrtih začela veljati leta 2035, na bruseljskem odru nastaja vse večja zmeda. V EU je čedalje bolj očiten razdor med državami z različnimi interesi.
V Strasbourgu so se v organizaciji Prage sestali prometni ministri Češke, Italije, Madžarske, Nemčije, Poljske, Romunije in Slovaške, ki so razpravljali o novem standardu euro 7 za izpuste dušikovih oksidov in prepovedi klasičnih avtomobilov. Države članice bi v svetu EU morale potrditi novo zakonodajo že pred tednom dni. Odločanje je preprečila Nemčija, ki si s skupino zaveznic poskuša zagotoviti več manevrskega prostora za ohranitev motorjev z notranjim zgorevanjem. To utemeljuje z rabo do podnebja prijaznejših sintetičnih goriv. Tudi v nemški avtomobilski industriji so prepričani, da je prihodnost v električni mobilnosti. Na drugi strani pričakujejo pragmatične rešitve, ki bi olajšale prehod. Sintetična goriva da bi bila ena od takšnih rešitev, zlasti če je na razpolago dovolj obnovljivih virov.
Nemški prometni minister, liberalec Volker Wissing, je postavil za cilj ohranitev tehnologije, pri kateri je Nemčija v svetovnem vrhu. Zato Berlin pričakuje od Bruslja predloge, kako bi po letu 2035 še lahko uporabljali sintetična goriva. V nekaj državah članicah so opozorili, da so že v uredbi predvideni redni pregledi napredka in analiza stanja. Na tej podlagi bi evropska komisija leta 2026 ali pozneje predlagala odstopanja od začrtane poti, tudi v zvezi z alternativnimi gorivi. Ne glede na nove zaplete Slovenija še vedno podpira uredbo. Ne nazadnje mora sama pospešiti elektrifikacijo prometa, da bo lahko z zniževanjem izpustov dosegla podnebne cilje.
(Vir: Delo)
