Pobuda Science Based Targets (SBTi) je 11. junija 2026 objavila Corporate Net-Zero Standard 2.0, prvo večjo prenovo standarda za neto ničelne emisije po njegovi uvedbi leta 2021. Novi standard je že sprejet, družbe pa bodo lahko cilje po njem predložile v potrjevanje od 1. februarja 2027. Družbe, ki cilje določajo ali prenavljajo v letu 2026, naj še uporabljajo različico 1.3.1. Različica 1 bo za predložitev ciljev odprta do konca leta 2027, že potrjeni cilji pa ostajajo veljavni v svojem ciljnem obdobju.
Različica 2.0 povečuje prožnost pri določanju ciljev za emisije obsegov 1 in 2. Družbe bodo lahko uporabljale absolutne cilje, cilje emisijske intenzivnosti, cilje prehoda na ravni proizvodnih sredstev in cilje, povezane z nizkoogljično električno energijo.
Večji poudarek je namenjen kratkoročnim, zlasti petletnim ciljem, ki jih je mogoče neposredno povezati z naložbenimi načrti, odgovornostjo vodstva in dejanskimi ukrepi razogljičenja. Za manjše družbe zunanje preverjanje emisij v izhodiščnem in ciljnem letu ne bo več obvezno.
Pri emisijah obsega 3 bodo cilji, daljši od petih let, priporočeni, ne pa zahtevani. SBTi hkrati uvaja hierarhijo izvajanja ukrepov, ki ob neposrednem zmanjševanju emisij dopušča tudi nekatere skupne ukrepe na ravni dejavnosti, skupin dobaviteljev ali sektorjev.
Jasnejša vloga odvzemov ogljika
Standard jasneje ločuje med zmanjševanjem emisij, nevtralizacijo preostalih emisij in prostovoljnim financiranjem dodatnih podnebnih ukrepov. Družbe se ob približevanju ciljnemu letu ne bodo mogle pretežno opreti na izravnavo emisij. V ciljnem letu bodo morale emisije zmanjšati na nič oziroma preostale emisije nevtralizirati z odvzemi ogljika.
Novi okvir stalne odgovornosti za emisije spodbuja družbe, da prevzamejo odgovornost tudi za emisije, ki nastajajo med prehodom. Po letu 2035 bodo morale večje družbe iz držav z visokimi dohodki, ki bodo vključene v prostovoljni program priznavanja in bodo imele več kot 50 milijonov evrov letnih prihodkov, podpirati odvzeme ogljika.
Prožnost povečuje zahteve glede upravljanja
Prenova je med gospodarstvom in strokovno javnostjo sprožila različne odzive. Zagovorniki menijo, da bo več možnosti družbam omogočilo realnejše načrtovanje in hitrejše izvajanje ukrepov. Kritiki opozarjajo, da bi lahko neobvezni elementi in določba o ?najboljših prizadevanjih? zmanjšali odgovornost za doseganje ciljev. Družba bi namreč lahko ostala vključena v okvir SBTi tudi, če cilja zaradi zunanjih omejitev ne bi dosegla, vendar bi morala razkriti ovire in izvedene popravljalne ukrepe.
Za družbe zato potrditev cilja ne bo pomenila le ustrezno izračunane poti zmanjševanja emisij. Ključni bodo kakovost podatkov, spremljanje napredka, povezava ciljev z naložbami ter sposobnost ukrepanja ob odstopanjih.
Poseben izziv ostajajo emisije obsega 3. Doseganje ciljev bo odvisno od podatkov dobaviteljev, njihove pripravljenosti za razogljičenje in vključevanja podnebnih zahtev v nabavo, razvoj proizvodov ter pogodbena razmerja. SBTi 2.0 tako prinaša več prilagodljivosti, vendar hkrati zahteva bolj sistemsko podnebno upravljanje in jasnejšo odgovornost za izvedbo.
