Podjetja vse težje dokazujejo svojo trajnostno naravnanost zgolj z lastnimi poročili. Za verodostojno izpolnjevanje ESG standardov se vse bolj zanašajo na satelitske podatke, ki omogočajo neodvisno, merljivo in preverljivo spremljanje vplivov na okolje, za portal ESG Today piše Kateryna Sergieieva, podatkovna znanstvenica pri EOS Data Analytics.
Približno petina svetovnih emisij toplogrednih plinov izvira iz rabe zemljišč, kmetijstva in gozdarstva, pri čemer ima krčenje gozdov ključno vlogo. Za številna podjetja so prav ti vplivi največji del emisij v okviru obsega 3.
Kljub temu ostaja dokazovanje, da dobavne verige niso povezane z deforestacijo, velik izziv. Tradicionalni pristopi – certifikati, terenski pregledi in samoporočanje – so pogosto dragi, razdrobljeni in težko primerljivi. Z zaostrovanjem regulative, zlasti v EU, podjetja potrebujejo bolj zanesljive rešitve.
Sateliti kot orodje za preglednost
Program Copernicus Evropske vesoljske agencije predstavlja prelomnico pri okoljskem spremljanju. Njegovi sateliti, zlasti Sentinel-2, omogočajo visoko ločljive posnetke Zemlje z rednimi posodobitvami, kar omogoča natančno spremljanje sprememb v okolju.
V primerjavi s starejšimi metodami lahko sodobni satelitski podatki zaznajo tudi manjše spremembe, kot so lokalno krčenje gozdov, širjenje kmetijskih površin ali degradacija ekosistemov. Orodja, kot je ESA WorldCover, dodatno izboljšujejo natančnost analiz z združevanjem različnih virov podatkov.
Kako sateliti zaznavajo krčenje gozdov
Ena ključnih prednosti satelitskih posnetkov je uporaba vegetacijskih indeksov, kot je NDVI, ki meri zdravje rastlin na podlagi odboja svetlobe. Podobno NDMI spremlja vsebnost vlage v vegetaciji.
S kombinacijo teh indeksov, spektralne analize in algoritmov za zaznavanje sprememb je mogoče z visoko natančnostjo ugotoviti, kdaj in kje prihaja do krčenja gozdov – pogosto skoraj v realnem času.
Širši vpliv na trajnostno upravljanje
Satelitski podatki ne omogočajo le zaznavanja deforestacije, temveč tudi odkrivanje nezakonitih dejavnosti, optimizacijo kmetijskih praks, spremljanje rabe vode, analizo zdravja tal skozi čas. Tak pristop podjetjem omogoča prehod iz reaktivnega poročanja v proaktivno upravljanje okoljskih tveganj.
Kljub prednostim uvedba satelitskega spremljanja zahteva premišljen pristop. Ključni dejavniki vključujejo integracijo podatkov v obstoječe sisteme, ustrezno prostorsko in časovno ločljivost, preverjanje točnosti ter strokovno znanje na področju daljinskega zaznavanja in GIS.
Nova realnost ESG poročanja
Satelitska tehnologija hitro postaja standard pri spremljanju okoljskih vplivov. Z uporabo podatkov, kot jih zagotavlja Sentinel-2, lahko podjetja dosežejo visoko raven preglednosti in zanesljivosti v svojih dobavnih verigah.
V prihodnje bo prav sposobnost uporabe takšnih podatkov ključna za verodostojno trajnostno poslovanje, saj vlagatelji in regulatorji vse bolj zahtevajo konkretne, preverljive dokaze o okoljskem vplivu.
