Evropski standard, po katerem bodo revizorji oziroma izvajalci zagotovil preverjali trajnostna poročila po ESRS, še ni sprejet. Čeprav so se v praksi pojavljala pričakovanja, da bo standard objavljen že letos poleti, aktualna evropska časovnica kaže drugače: Evropska komisija naj bi delegirani akt za standarde omejenega zagotovila sprejela do 1. julija 2027.
V prehodnem obdobju se praksa oblikuje na podlagi smernic CEAOB za omejeno zagotovilo, mednarodnega standarda ISSA 5000 oziroma njegovega slovenskega prevoda MSZT 5000 ter nacionalnih pravil in metodologij revizijskih družb. CEAOB je smernice za omejeno zagotovilo pri trajnostnem poročanju objavil 30. septembra 2024, njihov namen pa je večja skladnost praks na evropskem trgu.
Ključni naslednji mejnik je 30. september 2026, ko naj bi CEAOB Evropski komisiji predložil tehnični nasvet za evropske dodatke in morebitne izjeme k ISSA 5000. Prihodnji evropski standard zato najverjetneje ne bo popolnoma nov standard, ampak evropska nadgradnja mednarodnega ISSA 5000. Komisija posebej izpostavlja, da bodo potrebna pojasnila za evropske posebnosti, kot so dvojna pomembnost, poštena predstavitev trajnostnih informacij, digitalno označevanje poročil in razkritja po 8. členu Uredbe o taksonomiji.
ISSA 5000 je globalni standard za dajanje zagotovil o trajnostnih informacijah. Uporaben je za različne trajnostne teme, različne poročevalske okvire in različne izvajalce zagotovil, ne le za računovodske revizorje. IAASB navaja, da je standard zasnovan kot enoten globalni pristop za krepitev zaupanja v trajnostne informacije.
Za Slovenijo je pomembno, da slovenski prevod standarda že obstaja. MSZT 5000 – Splošne zahteve za posle dajanja zagotovil o trajnostnosti je prevedel Slovenski inštitut za revizijo, IAASB pa prevod vodi kot dokončan. Vendar to še ne pomeni, da je MSZT 5000 že določen kot zavezujoči evropski standard za ESRS poročila. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem opozarja, da Evropska komisija še ni sprejela delegiranega akta, s katerim bi bil MSZT 5000 določen kot standard dajanja zagotovil o trajnostnosti v tem okviru.
Za podjetja to pomeni, da revizijski pregled trajnostnega poročila ni zgolj preverjanje številk. V ospredju bodo proces dvojne pomembnosti, sledljivost podatkov, notranje kontrole, utemeljenost izpuščenih razkritij, povezava med ESRS razkritji in poslovnimi tveganji ter skladnost s taksonomskimi razkritji. Tudi omejeno zagotovilo zato zahteva dovolj zrelo podatkovno, metodološko in upravljavsko podlago.
Praktično sporočilo za podjetja je jasno: na evropski standard ni smiselno čakati. Podjetja, ki pripravljajo poročila po ESRS, morajo že zdaj graditi revizijsko sled, dokumentirati presoje pomembnosti, urediti odgovornosti za podatke in preveriti, ali lahko ključna razkritja podprejo z zanesljivimi dokazili. Ko bo evropski standard sprejet, bo podrobneje določil postopke izvajalcev zagotovil, temeljne zahteve glede kakovosti, dokazljivosti in sledljivosti pa so v praksi aktualne že danes.
