Kljub povečevanju količin odpadkov se kaže pozitivni trend pri povečevanju deleža ločeno zbranih komunalnih odpadkov, ki se je v Sloveniji povečal s 70 % v letu 2017 na 73 % v letu 2019.
Z novim akcijskim načrtom krožnega gospodarstva, ki ga je marca 2020 sprejela Evropska komisija, je poseben poudarek namenjen dejavnostim, ki porabljajo velike količine primarnih virov. Med te spadajo predvsem elektronska in informacijska tehnologija, izdelava plastike in tekstila ter gradnja. Za te dejavnosti je tako še bolj pomembno, da se sekundarne (reciklirane) surovine in primerni odpadki vračajo v proces in da se s tem nadomestita črpanje in uporaba primarnih virov. Slovenija je na tem področju na dobri poti, saj se je v letih 2017-2019 predelava tekstilnih odpadkov povečala kar za polovico, mineralnih odpadkov za 35 %. OEEO za 21 % plastičnih in kovinskih odpadkov pa za 5 % vsaka.
Kljub obetavnim številkam pa je še vedno kar nekaj možnosti za izboljšanje in nadgradnjo. Še naprej je treba spodbujati preprečevanje nastajanja odpadkov in njihovo ponovno uporabo. Če do nastanka odpadkov pride, pa je treba omogočiti, da se večina odpadkov tudi ustrezno reciklira oziroma kako drugače predela. Prvi izziv se kaže že pri zmanjšanju deleža nereciklirane plastične embalaže glede na vso nastalo plastično embalažo, za katerega bodo države Evropske unije morale v prihodnje »plačevati« v evropski proračun.
(Vir: Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022)
