Razvite države so v letih 2023 in 2024 ponovno presegle dolgoletni cilj 100 milijard dolarjev letnega podnebnega financiranja za države v razvoju, kažejo najnovejši podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Leta 2024 je skupna podnebna pomoč dosegla 136,7 milijarde dolarjev, leto prej pa 132,8 milijarde dolarjev, poroča ESG News.
Cilj, dogovorjen leta 2009 v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), je od razvitih držav zahteval, da do leta 2020 zagotovijo 100 milijard dolarjev letno za zmanjševanje emisij in prilagajanje podnebnim spremembam v državah v razvoju. Ta prag je bil prvič dosežen leta 2022, zdaj pa presežen že tretje leto zapored.
Generalni sekretar OECD Mathias Cormann je ob tem poudaril, da rezultati kažejo jasno zavezanost podpori državam v razvoju pri prilagajanju in blaženju podnebnih sprememb.
Večino sredstev še vedno predstavlja javno financiranje, ki obsega približno tri četrtine vseh podnebnih sredstev. Največji delež financiranja ostaja namenjen projektom za zmanjševanje emisij, kot so obnovljivi viri energije in trajnostna infrastruktura.
Financiranje prilagajanja podnebnim spremembam sicer raste, vendar počasneje od pričakovanj. Leta 2024 je doseglo 34,7 milijarde dolarjev, kar je še vedno premalo za izpolnitev cilja Glasgowskega podnebnega pakta, ki predvideva podvojitev sredstev za prilagajanje glede na leto 2019 do leta 2025.
OECD opozarja tudi na neenakomerno porazdelitev sredstev. Večina financiranja je še vedno usmerjena v države s srednjimi prihodki, medtem ko najrevnejše države prejemajo bistveno manj podpore, čeprav so pogosto najbolj izpostavljene posledicam podnebnih sprememb.
Pomembno rast je v letu 2024 doseglo tudi zasebno financiranje, ki je naraslo na 30,5 milijarde dolarjev. K povečanju so največ prispevale večstranske razvojne banke in različni mehanizmi delitve tveganj, namenjeni spodbujanju zasebnih vlaganj v podnebne projekte.
Obstoječi cilj 100 milijard dolarjev pa bo v prihodnjem desetletju nadomestil precej ambicioznejši okvir. Na podnebni konferenci COP29 so države sprejele nov cilj, po katerem naj bi se do leta 2035 podnebno financiranje za države v razvoju povečalo na najmanj 1,3 bilijona dolarjev letno, pri čemer naj bi razvite države prispevale vsaj 300 milijard dolarjev na leto.
OECD bo izvajanje ciljev spremljal tudi v prihodnjih letih, končno poročilo o doseganju sedanjega cilja pa pričakuje leta 2027.
