Nova znanstvena raziskava o nanoplastiki ponovno odpira vprašanja o možnih dolgoročnih vplivih drobnih plastičnih delcev na zdravje ljudi in okolje. Znanstveniki so namreč odkrili, da lahko nanoplastika vpliva na beljakovine v možganih, povezane z nevrodegenerativnimi boleznimi, poroča Packaging Getaway.

Študija, ki so jo izvedli raziskovalci z medicinske fakultete Univerze Duke v ZDA, je preučevala interakcijo med nanoplastičnimi delci in beljakovino alfa-sinuklein. Ta beljakovina je znana po tem, da pri Parkinsonovi bolezni in nekaterih oblikah demence tvori nenormalne skupke v možganskem tkivu.

Laboratorijski poskusi na celičnih kulturah in mišjih modelih so pokazali, da lahko nanoplastika iz polistirena, materiala, ki se pogosto uporablja v embalaži, na primer v penastih posodah in zaščitni embalaži, privlači in združuje molekule alfa-sinukleina. Takšno kopičenje je značilno za razvoj Parkinsonove bolezni.

Raziskovalci poudarjajo, da rezultati ne dokazujejo neposredne povezave med nanoplastiko in nastankom bolezni. Študija pa kaže na možen biološki mehanizem, ki bi lahko povečal tveganje za nevrodegenerativne bolezni, zato so potrebne nadaljnje raziskave.

Nanoplastika so izjemno majhni delci plastike, običajno manjši od enega mikrometra, ki nastanejo pri razgradnji večjih plastičnih izdelkov. Nastajajo lahko iz embalaže, tekstila in drugih polimernih materialov, v okolje pa prehajajo z razpadanjem odpadkov.

Znanstveniki so mikro- in nanoplastiko že zaznali v hrani, pitni vodi ter tudi v človeških tkivih, vključno s krvjo, organi in možgani. Ljudje smo jim lahko izpostavljeni z zaužitjem, vdihavanjem ali stikom s kožo.

Ugotovitve so pomembne tudi za industrijo plastične embalaže, ki temelji na materialih, kot so polietilen, polipropilen in polistiren. Ti se lahko ob nepravilnem ravnanju z odpadki v okolju razgradijo v mikroskopske delce, ki nato vstopajo v vodne sisteme in prehransko verigo.

Zaradi vse več dokazov o prisotnosti mikroplastike v okolju se industrija, regulatorji in raziskovalci vse bolj osredotočajo na izboljšanje recikliranja, učinkovitejše ravnanje z odpadki ter razvoj embalaže, ki je zasnovana za krožno uporabo.

Najnovejša raziskava tako dodatno poudarja potrebo po nadaljnjem preučevanju vplivov mikro- in nanoplastike na zdravje ljudi ter po boljšem razumevanju njihovega širjenja v okolju.