Zaposlovanje v svetovnem energetskem sektorju raste dvakrat hitreje kot celotno gospodarstvo, vendar bi lahko pomanjkanje usposobljenih kadrov resno upočasnilo prihodnji razvoj, kaže najnovejše poročilo Mednarodne agencije za energijo (IEA).
Po poročilu World Energy Employment 2025 je leta 2024 v energetiki delalo 76 milijonov ljudi, več kot 5 milijonov več kot leta 2019. Sektor je v zadnjih petih letih ustvaril 2,4 % vseh novih delovnih mest na svetu.
Največjo rast zaposlovanja ustvarja elektroenergetika – predvsem sončna energija, jedrska energetika, omrežja, shranjevanje energije ter hitro rastoča proizvodnja električnih vozil in baterij, ki je v letu 2024 dodala skoraj 800.000 delovnih mest.
Zaposlenost v fosilnih gorivih ostaja stabilna. Premogovna industrija je zaradi rasti na trgih Indije, Kitajske in Indonezije presegla ravni iz leta 2019, medtem ko je naftno-plinski sektor po okrevanju znova pod pritiskom zaradi cen in gospodarskih negotovosti. IEA pričakuje, da se bo rast zaposlovanja v energetiki v letu 2025 upočasnila na 1,3 %.
Pomanjkanje in staranje kadra
Kljub rasti pa poročilo opozarja na resne kadrovske vrzeli. Več kot polovica od 700 anketiranih podjetij, sindikatov in izobraževalnih ustanov poroča o težavah pri zaposlovanju strokovnih delavcev, kar lahko zavira gradnjo infrastrukture, podraži projekte in ogrozi energetsko varnost. Posebej primanjkuje električarjev, strojnih monterjev, operaterjev elektrarn, linijskih delavcev in jedrskih inženirjev, to je poklicev, ki zdaj predstavljajo več kot polovico celotne svetovne energetske delovne sile.
Stanje dodatno zaostruje staranje kadra: v razvitih državah se za vsakega novega delavca, mlajšega od 25 let, v pokoj približujeta kar 2,4 delavca. Največje izzive imajo jedrski in elektroenergetski poklici. Do leta 2030 bi moral sektor povečati vstop novih usposobljenih delavcev za 40 %, kar bi zahtevalo okoli 2,6 milijarde USD dodatnih letnih vlaganj v izobraževanje.
IEA poudarja, da lahko politike pomembno prispevajo k rešitvi kadrovske vrzeli: štipendije in finančne spodbude, več vajeništev, večja vključenost gospodarstva v oblikovanje programov ter naložbe v sodobna učna središča. Prav tako je ključnega pomena preusposabljanje znotraj sektorja, zlasti v regijah, kjer upada zaposlovanje v fosilnih gorivih.
O podobnih izzivih na področju kadrov v energetiki pri nas smo pred kratkim pisali v reviji ESG:
https://www.zelenaslovenija.si/esg/energetski-prehod-je-tudi-kadrovski-projekt-esg-203/
