V marčevski reviji ESG št. 177 bodo objavljeni predlogi in mnenja stroke, gospodarstva, nevladnikov in poznavalcev problematike zelenega prehoda. Gre za pobudo, da Slovenija sprejme konkreten izvedbeni načrt s prednostnimi cilji zelenega prehoda do leta 2030. V prenovi je NEPN, ki ga mora Slovenija poslati v Bruselj leta 2024, pri čemer bodo njegove ambicije pri nekaterih ciljih povečane skladno z dokumenti Fit for 55 in REPowerEU. Kako do zelene identitete Slovenije, s katerimi ukrepi in kaj naj bo v ospredju programa zelenega prehoda Slovenije do leta 2030?

S predlogi in mnenji, ki jih bomo objavili v reviji ESG, so sodelovali: dr. Gregor Anderluh, Kemijski inštitut, mag. Nataša Avšič Bogovič, Državni zbor RS, dr. Slavko Ažman, Porsche Slovenija d.o.o., Marko Drobnič, Talum d.d., Marjan Eberlinc, Plinovodi d.o.o., Tomaž Gorenc, Inštitut za zdravje in okolje, dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Tina Kobilšek, Ministrstvo za naravne vire in prostor, dr. Bogomir Kovač, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Nataša Kovač, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Karel Lipič, Zveza ekoloških gibanj Slovenije – ZEG, dr. Boštjan Mali, Gozdarski inštitut Slovenije, Nina Meglič, SRIP Krožno gospodarstvo, mag. Stane Merše, IJS – CEU, mag. Aleksander Mervar, Eles d.o.o., mag. Vesna Nahtigal, Gospodarska zbornica Slovenije, dr. Dušan Plut, Svet za varovanje okolja SAZU, Robert Sever, Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za promet, dr. Andrej Simončič, Kmetijski inštitut Slovenije, dr. Jonas Sonnenschein, Umanotera, Jernej Stritih, Stritih, svetovanje za trajnostni razvoj, d.o.o., mag. Emil Šehič, Zeos d.o.o., Darko Trajanov, Ministrstvo za infrastrukturo, mag. Ana Vučina Vršnak, Energetska zbornica Slovenije, mag. Mojca Žitnik, Statistični urad RS.

V Novicah bomo objavljali nekatere predloge in mnenja.

 Dr. Boštjan Mali, Gozdarski inštitut Slovenije: Dva izziva – potencial lesne biomase iz gozdov in prehranska varnost

Področje LULUCF je pridobilo na pomenu nedavno, ko je leta 2018 izšla Uredba (EU) 2018/841 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030. Ta uredba določa pravila za obračunavanje emisij in odvzemov v zvezi z LULUCF, z njo pa Unija uresničuje del svojih zavez iz Pariškega sporazuma. Glavni cilj držav članic je zaveza, da emisije ne presegajo ponorov (tj. pravilo o nepresežku) v sektorju LULUCF, pri čemer upoštevajo obračunska pravila in prilagodljivosti, kot izhaja iz uredbe. V skladu z evropskim zelenim dogovorom in ambicioznejšimi podnebnimi cilji je bila omenjena uredba revidirana, spremenjena različica, ki določa posodobljene cilje do leta 2030, pa bo predvidoma sprejeta letos poleti. Za Slovenijo je bil določen cilj, da leta 2030 doseže -146 kt CO2 ekv.

Kakšni izzivi čakajo Slovenijo na področju trajnostne rabe zemljišč v obdobju do leta 2030? Izzivi na tem področju so večplastni in zadevajo gospodarske, okoljske in podnebne cilje. Če se omejim na rabo gozdnih in kmetijskih zemljišč, sta glavna gospodarska izziva dva, in sicer kako izkoristiti potencial lesne biomase iz gozdov in kako zagotoviti prehransko varnost. Za večjo izkoriščenost lesnega potenciala je treba povečati intenzivnost gospodarjenja z zasebnimi gozdovi in za večjo prehransko varnost izboljšati prehransko samooskrbo na vseh ravneh. Vprašanje je, kako, s katerimi politikami in ukrepi? Podnebne spremembe na področje LULUCF vnašajo veliko negotovost in skrb glede njihovega vpliva v prihodnje. Gozdarstvo in kmetijstvo sta ena izmed najbolj ranljivih sektorjev, na katera vplivajo podnebne spremembe, čemur smo bili priča v preteklem desetletju (npr. vetrolomi, podlubniki, gozdni požari, suše). V času do leta 2030 bo morala Slovenija začeti hitreje izvajati ukrepe za zmanjšanje emisij in povečanje ponorov in doseganje ciljev ohranjanja biotske raznovrstnosti. Hkrati bo treba pospešiti prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo, za kar bomo morali spremeniti navade in prilagoditi poslovne modele. Več kazalnikov, ki merijo povezanost med gospodarskim razvojem ter porabo naravnih virov, energije in izpusti toplogrednih plinov (npr. emisijska produktivnost, delež obnovljivih virov energije), kaže na to, da Slovenija še precej zaostaja za povprečjem EU (Bratuž Ferk in sod., 2022).

Pretekle izkušnje in obstoječi podatki kažejo na to, da s sedanjo rabo zemljišč in njihovim načinom gospodarjenja ne bomo dosegli zastavljenih ciljev zelenega prehoda do leta 2030. Za preobrazbo v konkurenčno, digitalno in zeleno gospodarstvo bodo potrebna večja vlaganja, sistemski pristop in reforme. Več sredstev bo treba nameniti v človeške vire in razvoj kadrov ter v modernizacijo in spremembo poslovnih modelov. Na kaj želim opozoriti? Za nekatera področja se zdi, da so kadrovske kapacitete na ključnih institucijah (npr. ministrstva) podhranjene, kar onemogoča učinkovito odločanje in oblikovanje nacionalne politike. Ne le da manjkata vizija in sistemski pristop k reševanju problemov v posameznih sektorjih (npr. gozdarstvo), pomanjkljivo je medsektorsko sodelovanje, ni jasno zastavljenih ciljev. Časa res nimamo veliko in zastavljen cilj zelenega prehoda do leta 2030 se zdi za Slovenijo “misija nemogoče”, kot je lani poleti na tradicionalni konferenci Dan kakovosti izjavil ekonomist Janez Kopač. Čeprav se sektorskih problemov zavedamo, je najhuje to, da marsikomu v državi ni jasno, da se strukturne reforme ne zgodijo čez noč.

 

Mag. Stane Merše, IJS – CEU: Široka in učinkovita podpora energetski in snovni učinkovitosti

Zagotovo so osrednji cilji naslednji:

  • Široka in učinkovita podpora energetski in snovni učinkovitosti za čim hitrejši prehod v pametno nizkoogljično krožno gospodarstvo.
  • Pospešeno uvajanje OVE – usmerjanje na učinkovite in stroškovno sprejemljive rešitve (pametno umeščanje v omrežje in prostor), uporaba hranilnikov in povezovanje sektorjev.
  • Podpora pilotnim tehnologijam in inovacijam URE in OVE v vseh sektorjih, še posebej pa na področju defosilizacije oskrbe z zemeljskim plinom.
  • Učinkovita nadgradnja električnega distribucijskega sistema – ojačitev, pametno  upravljanje, hranilniki energije aktivni odjemalci idr.

 

Dr. Dejan Paravan, poročevalec delovne skupine SAZU: Kakšen naj bo razvoj elektroenergetskega sistema Slovenije do leta 2030

  1. Pospešiti izgradnjo SE in VE v naslednjih letih na nacionalni ravni, tudi s podporo regulativ in zakonodaje.
  2. Določiti ambiciozne strateške cilje in pospešiti vlaganja na področjih, ki zagotavljajo fleksibilnost (vključno z viri za sistemske storitve aRPF -/+:
  • baterijskih sistemov,
  • vodikovih tehnologij,
  • aktivnega odjema in trgov prožnosti
  1. Preveriti možnosti poenostavitve zakonodaje in vzpostaviti učinkovite in strokovne upravne postopke umeščanja energetike v prostor, s ciljem bistvenega (za vsaj 3x) skrajšanja upravnih postopkov. Uporaba prevlade javne koristi zgolj v neobhodnih situacijah, če ne bodo obstajale alternativne rešitve z manjšimi vplivi.
  2. Pripraviti GO in/ali NO GO karte, na katerih se identificira lokacije, kamor se lahko oz. ne sme umeščati novih elektrarn zaradi naravovarstvenih, socialnih in/ali tehničnih razlogov. S stimulativno politiko naj se preusmeri investitorje na sprejemljiva območja, prioritetno tam, kjer omrežje novogradnje že danes dopušča.
  3. Premestitev EDP-jev iz SDH pod okrilje resornega ministrstva.
  4. Agencija za energijo v roku 6 mesecev pripravi strategijo, kakšno omrežninsko politiko bomo vodili naslednjih 10 let s ciljem omogočanja in zagotavljanja transformacije EES zaradi zelenega prehoda.
  5. Vzpostavitev koordinacije s strani resornega ministrstva za energetiko med EDP-ji in ELES s ciljem čim hitrejše priprave predvsem DO za SE, VE in druge zelene tehnologije.
  6. Preveriti 10 letni načrt razvoja distribucijskega omrežja 2021 – 2030 s ciljem določitve prioritete vlaganj, da bo omrežje zmožno priključevanja novih proizvodnih enot OVE.
  7. Pripraviti nacionalno strategijo na področju e-polnilnic za promet in določitev državnega »koordinatorja« s pristojnostmi določanja tehničnih karakteristik e-polnilnic in lokacij za njihovo namestitev.
  8. Glede na zadnje dogodke, povezane s ukrajinsko vojno: čimprej sprejeti odločitev o JEK2 (do 2025), na transparenten in odgovoren način, vključujoč javno razpravo; natančno preučiti alternative zmanjšanja rabe zemeljskega plina pri proizvodnji električne energije, skladno s strateškimi usmeritvami Vlade RS.
  9. Pospešiti in okrepiti razvoj in raziskave na ključnih področjih zelenega prehoda:
  • vodikove tehnologije, hranjenje energije, e-mobilnost, fotovoltaika, napredne jedrske tehnologije,
  • monitoring kopenske in vodne biodiverzitete, degradacija tal in vodnih virov, vključno s sredstvi iz EU podnebnega sklada za popis stanja in vzpostavitev monitoringa.
  1. Posodobiti NEPN do 2023 (pri čemer zaključki in izračuni delovne skupine SAZU služijo kot usmeritve za osvežitev (NEPNa).