Primer KPMG Australia, ki je v zadnjih tednih privedel do odstopa izvršnega direktorja Andrewa Yatesa in vodje revizijskega oddelka Juliana McPhersona, ni pomemben zgolj zaradi domnevnih nepravilnosti pri ravnanju z zaupnimi informacijami. Še pomembnejše vprašanje je, kako je organizacija obravnavala opozorila žvižgača in kako dolgo je trajalo, da je priznala pomanjkljivosti lastne preiskave.
V številnih organizacijah največja tveganja pogosto niso začetne napake ali posamezni etični zdrsi. Ključni problem postane trenutek, ko organizacija začne braniti svojo podobo namesto iskanja resnice. Prav zato v poslovnem svetu pogosto velja znano načelo: »Težava ni vedno napaka sama, ampak način prikrivanja oziroma odziva nanjo.«
V primeru KPMG so bila opozorila žvižgača sprva označena kot neutemeljena, notranje preiskave pa po kasnejšem priznanju podjetja niso bile izvedene z zadostno stopnjo rigoroznosti. Šele dodatni pritiski, vključitev zunanjih pravnih pregledov, regulatorjev in širše javnosti so privedli do priznanja, da je organizacija pri obravnavi prijav in zaščiti integritete procesa odpovedala.
To je posebej občutljivo prav pri revizijskih in svetovalnih družbah. Njihov poslovni model namreč temelji skoraj izključno na zaupanju. Revizijske hiše niso zgolj ponudniki storitev, ampak institucije, od katerih trg pričakuje neodvisnost, integriteto in visoke etične standarde. Ko se pojavijo dvomi o transparentnosti ali neodvisnosti notranjih postopkov, škoda presega posamezen primer in začne vplivati na verodostojnost celotnega sistema.
Primer KPMG hkrati opozarja na širšo organizacijsko dilemo sodobnega poslovnega sveta. Veliko podjetij formalno podpira kulturo transparentnosti, etike in »speak up« pristopa, vendar se prava kultura organizacije pokaže šele takrat, ko nekdo opozori na problem znotraj sistema. Takrat postane jasno, ali organizacija dejansko želi slišati resnico ali pa želi predvsem zaščititi lasten ugled.
Žvižgači imajo zato v sodobnih organizacijah pomembno vlogo. Pogosto niso motivirani z željo po konfliktu, temveč opozarjajo na sistemska tveganja, ki jih organizacija sama ni zaznala ali jih ni želela nasloviti. Raziskave s področja organizacijske psihologije in upravljanja kažejo, da organizacije z višjo stopnjo psihološke varnosti praviloma hitreje zaznajo tveganja, se učinkoviteje učijo iz napak ter dolgoročno ustvarjajo bolj zdravo organizacijsko kulturo.
To ne pomeni, da je treba vsako prijavo avtomatično razumeti kot dokaz nepravilnosti. Pomeni pa, da morajo biti postopki:
- neodvisni,
- strokovni,
- transparentni,
- ter zaščiteni pred notranjimi interesi.
Prav tukaj je KPMG po lastnem priznanju odpovedal. Podjetje je javno priznalo pomanjkljivosti pri upravljanju žvižgaškega postopka, pri sami preiskavi in pri odzivu vodstva na opozorila.
Pomemben vidik tega primera je tudi vprašanje organizacijske kulture. V številnih velikih sistemih se sčasoma lahko razvije kultura zaščite notranjih struktur, kjer postane ohranjanje ugleda pomembnejše od odprtega soočanja s problemi. Takšne kulture praviloma vodijo v:
- zmanjšano psihološko varnost,
- prikrivanje tveganj,
- pasivnost zaposlenih,
- ter izgubo zaupanja.
In prav zaupanje je danes ena najpomembnejših poslovnih kategorij.
V času ESG standardov, povečanih regulatornih zahtev in visoke javne občutljivosti glede etike poslovanja transparentnost ni več zgolj vprašanje ugleda, ampak postaja strateško vprašanje dolgoročne stabilnosti organizacij. Morda največja lekcija primera KPMG ni v tem, da se je zgodila potencialna nepravilnost. Napake in etični zdrsi se lahko zgodijo v vsaki organizaciji. Ključno vprašanje je, kako organizacija reagira, ko je na problem opozorjena. Prav sposobnost odprtega soočanja z neprijetnimi resnicami pogosto loči organizacije, ki dolgoročno gradijo kredibilnost, od tistih, ki jo postopoma izgubljajo.
Viri:
Reutersov pregled dogodkov, odstopov vodstva ter vprašanj glede notranje preiskave: Reuters – KPMG Australia says CEO, audit head quit over whistleblower investigation
Komentar o organizacijski kulturi, odzivu vodstva in vprašanju transparentnosti: Australian Financial Review – KPMG proves yet again it’s the cover-up that kills you
Uradno stališče podjetja in priznanje pomanjkljivosti v procesu preiskave: KPMG Australia – Official statement regarding whistleblower investigation
