Letošnja 4. nacionalna kolesarska konferenca se osredotoča na umeščanje hitrih kolesarskih povezav v prostor, kar je ključnega pomena za večja urbana središča Slovenije z vidika dnevne mobilnosti.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je konferenco letos soorganiziralo z Mestno občino Velenje, kjer se dobro zavedajo prednosti trajnostne dnevne mobilnosti in njenega prispevka k večji kakovosti bivanja, dolgoživosti prebivalcev in zniževanju tako stresa zaradi gneče na cestah kot tudi ogljičnega odtisa.
Prioriteta je dnevna mobilnost
Od leta 2019 je vlada v razvoj 500 kilometrov novih kolesarskih povezav vložila skoraj 200 milijonov evrov, predvsem v mestih in njihovi okolici, načrtuje pa še 71 milijonov evrov tovrstnih vlaganj v okviru Dogovora za razvoj regij do konca 2029. »Naša prioriteta je dnevna mobilnost, saj si na več nivojih, tako z izgradnjo infrastrukture kot z ozaveščevalnimi akcijami prizadevamo, da državljani postopno avtomobile zamenjajo za druge bolj trajnostne oblike mobilnosti,« je bil jasen minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in dejal, da ministrstvo tudi zato subvencionira nakup električnih in tovornih koles. Posamezniki lahko namreč pri ministrstvu zaprosijo za subvencije v višini do 500 evrov za mestna kolesa in do 1.000 evrov za tovorna električna kolesa.
Izbira lokacije letošnje kolesarske konference letos ni naključje. Kot je poudaril župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, so v Velenju že večkrat pokazali, da jim je mar, kaj se dogaja v njihovem okolju: »Na področju mobilnosti smo bili tisti, ki smo orali ledino – med prvimi smo nudili brezplačni avtobusni prevoz in izposojo koles, z vsemi nadaljnjimi ukrepi in izgradnjo infrastrukture pa smo področje trajnostne mobilnosti samo še okrepili.« Dermol napoveduje tudi digitalizacijo storitev, ki podpirajo trajnostno mobilnost.
Vrzeli v kolesarskem omrežju
Čeprav tudi tuji gostje in strokovnjaki opažajo, da je napredek v Sloveniji opazen, saj gradimo varnejše, udobnejše poti, naše omrežje še ni celovito. Ponekod so poti še vedno ozke, deljene s pešci, prekinjene ali speljane ob prometno obremenjenih cestah. Kot pri nas je tudi v tujini, navadno skrb za ceste v domeni občin.
Kakšne primere dobre prakse so na konferenci predstavili gostje iz tujine, si preberite na povezavi.
Vas zanima sofinanciranje pri projektih trajnostne mobilnosti?
