Preostanek komunalnih odpadkov, ki je bil nekoč razumljen predvsem kot odpadek za odlaganje ali energetsko izrabo, postaja vse pomembnejši vir sekundarnih surovin. Zaradi naraščajočih količin odpadkov, omejenih zmogljivosti odlagališč, višjih stroškov ravnanja z odpadki in strožjih okoljskih zahtev se pozornost usmerja v napredne tehnologije sortiranja, ki omogočajo pridobivanje še uporabnih materialov.
Po podatkih Programa ZN za okolje bo količina komunalnih odpadkov po svetu zrasla z 2,1 milijarde ton leta 2023 na 3,8 milijarde ton do leta 2050. To povečuje potrebo po učinkovitejših rešitvah za ponovno uporabo materialov in zmanjševanje vplivov na okolje.
Podjetje STADLER Anlagenbau GmbH, nemški specialist za načrtovanje in izdelavo sortirnih ter reciklažnih sistemov, opozarja, da prav preostanek odpadkov predstavlja eno največjih priložnosti za povečanje deleža recikliranih materialov. Tudi v državah z dobro razvitim ločenim zbiranjem namreč v mešanih odpadkih še vedno ostajajo kovine, plastika, papir, steklo, les, tekstil, elektronska oprema in biološki materiali.
Od odpadka do vira
»Material ni več zgolj problem, ki ga je treba odstraniti, ampak potencial, ki ga moramo izkoristiti,« poudarja Sabine Schlögl, tehnična prodajna inženirka pri STADLER. Po njenem mnenju se spreminja tudi pogled na povezavo med ravnanjem z odpadki in proizvodnjo, saj postajajo kakovostne sekundarne surovine vse pomembnejše za industrijo.
Napredne sortirne naprave lahko pred sežigom izločijo kovine, inertne materiale in plastiko, s čimer zmanjšajo količino odpadkov za energetsko izrabo, povečajo učinkovitost sežigalnic in zmanjšajo količino pepela, ki bi ga bilo treba odložiti.
Okoljske in gospodarske koristi so velike. Recikliranje aluminija lahko na primer zmanjša emisije za do 90–95 odstotkov v primerjavi s proizvodnjo iz primarnih surovin. Hkrati pridobljeni materiali ustvarjajo dodatno vrednost in zmanjšujejo stroške odlaganja ali sežiga.
Ločeno zbiranje ni dovolj
Izkušnje razvitih reciklažnih trgov kažejo, da ločeno zbiranje ostaja temelj učinkovitega ravnanja z odpadki, vendar ne zajame vseh materialov. Analize v Nemčiji so pokazale, da je bilo tudi v preostanku gospodinjskih odpadkov približno dve tretjini materialov še vedno potencialno primernih za recikliranje ali ponovno uporabo.
Zato postajajo sortirnice preostanka odpadkov ključni del prihodnjih sistemov krožnega gospodarstva. Zaradi heterogene sestave, onesnaženosti in sezonskih razlik morajo biti naprave prilagodljive ter sposobne obdelovati zahtevne vhodne materiale.
»Preostanek odpadkov se razlikuje glede na regijo, mesto in letni čas. Zato univerzalne rešitve ne obstajajo – vsak sistem mora biti prilagojen lokalnim razmeram,« pojasnjuje Schlöglova.
Tehnologija mora slediti lokalnim razmeram
Sestava preostalih odpadkov je močno odvisna od zakonodaje, navad prebivalcev, sistemov zbiranja in oblikovanja izdelkov ter embalaže.
Na Japonskem, kjer imajo prebivalci visoko raven ozaveščenosti glede ločevanja, težave povzročajo predvsem večplastna embalaža, črna plastika in lahki materiali, ki se med zbiranjem lahko poškodujejo. Po besedah Megumi Sasaki, projektne direktorice STADLER Japan Setup, zato vsak trg potrebuje svoje prilagojene rešitve.
V Latinski Ameriki so izzivi drugačni. Po besedah André Galuppo, direktorja brazilske podružnice STADLER, številni sistemi še vedno temeljijo na enotnem zbiranju gospodinjskih odpadkov, zato morajo naprave obdelovati zelo raznolike materiale, od elektronskih naprav do kosovnega in gradbenega odpada.
Primeri uspešnih rešitev
Na Švedskem je STADLER za podjetje Stockholm Vatten och Avfall zasnoval sortirnico Resursutvinning Stockholm, ki lahko obdela do 50 ton odpadkov na uro. Sistem iz preostanka odpadkov pridobiva biološke odpadke v zelenih vrečah, plastiko ter železne in neželezne kovine.
V Španiji STADLER svoje rešitve prilagaja posebnostim posameznih projektov. Podjetje ima izkušnje z skoraj 50 napravami za obdelavo komunalnih odpadkov, pri katerih je poudarek na celotni zasnovi procesa – od sprejema materiala do sortiranja, vzdrževanja in varnosti.
Prihodnost je v prilagodljivih in pametnih sortirnih sistemih
Razvoj optičnega sortiranja, naprednih senzorjev, avtomatizacije in umetne inteligence omogoča pridobivanje vedno širšega nabora kakovostnih sekundarnih surovin.
STADLER poudarja, da bodo prihodnji sistemi temeljili na kombinaciji mehanskega znanja, digitalnega nadzora in prilagodljivosti. Njihova platforma STADLERconnect omogoča spremljanje delovanja naprav v realnem času, analizo podatkov in optimizacijo procesov.
Podjetje, ustanovljeno leta 1791, danes deluje kot eden vodilnih svetovnih ponudnikov rešitev za sortiranje in recikliranje. S svojimi tehnologijami želi prispevati k učinkovitejšemu izkoriščanju virov in razvoju krožnega gospodarstva.
