V oktobru 2022 je Evropska komisija (EK) objavila predlog prenovitve Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode. V okviru predloga EK predlaga okrepitev zahtev iz obstoječe Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode iz leta 1991, kakor tudi uvedbo novih ukrepov.
Predlog prenovljene direktive se nanaša na krepitev zahtev pri:
– zbiranju, odvajanju in stopnji čiščenja komunalne odpadne vode, tj. širitev zahtev glede zbiranja in čiščenja komunale odpadne vode na naselbinske enote z zmogljivostjo, večjo od 1.000 populacijskih enot (po veljavni direktivi obveznost velja za naselja z zmogljivostjo, večjo od 2.000 PE) ter opustitev primarne stopnje čiščenja, vzpostavitev strožjih mejnih vrednosti za terciarno čiščenje in zahtev za kvartarno stopnjo čiščenja (odstranjevanje mikroonesnaževal);
– individualnih sistemih za čiščenje komunalne odpadne vode;
– ravnanju z blatom, vključno s cilji obnove dušika in fosforja kot sekundarnih surovin;
– ponovni uporabi očiščene odpadne vode in blata iz komunalnih čistilnih naprav, skladno s cilji krožnega gospodarstva.
EK predlaga tudi:
– strožje zahteve za pridobivanje dovoljenj za obratovanje naprav (naprav, ki odvajajo industrijsko odpadno vodo, ter komunalnih čistilnih naprav),
– strožje zahteve za odvajanje industrijske odpadne vode,
– vzpostavitev proizvajalčeve razširjene odgovornosti za farmacevtski in kozmetični sektor v povezavi z zahtevo za kvartarno čiščenje komunalne odpadne vode (odstranjevanje mikroonesnaževal).
Na zasedenju Sveta za okolje v Bruslju je minister Brežan dejal: »Slovenija podpira ukrepe po načelu, po katerem plača onesnaževalec. Vendar pa meni, da je poleg mehanizma proizvajalčeve razširjene odgovornosti smiselno preučiti in omogočiti uporabo drugih ustreznih mehanizmov za uporabo tega načela. Cilji, vezani na rabo energije, bi morali ostati ilustrativni, ob upoštevanju primarnega cilja sektorja za zmanjševanje emisij v vode.«
(Vir: MNVP)
