Leta 2025 je bilo v EU že 60 % vseh novih mestnih avtobusov brezemisijskih: 56 % baterijsko-električnih in 4 % na vodikove gorivne celice, piše portal Transport and Environment.
Leta 2019, ob sprejetju Direktive o čistih vozilih, je bil delež električnih avtobusov le 12 %. Če se rast iz let 2023–2025 nadaljuje, bi lahko dosegli 100 % brezmesijskih mestnih avtobusov že do 2028, kar je sedem let pred ciljem za 2035.
Doslej so rast poganjale vodilne države in mesta z ambicioznimi cilji elektrifikacije. V prihodnje bo ključno, da napredujejo tudi zaostajajoči trgi, pri čemer bodo pomembni novi cilji zmanjšanja CO₂ za proizvajalce. Ti vključujejo tudi medkrajevne in turistične avtobuse.
Kdo vodi?
Pet držav EU je leta 2025 doseglo 100 % brezemisijskih mestnih avtobusov: Bolgarija, Danska, Estonija, Latvija in Slovenija. Nad 90 % so bile še Nizozemska, Luksemburg, Finska, Belgija, Litva in Romunija.
Med večjimi trgi (več kot 1.000 novih avtobusov letno) vodi Združeno kraljestvo s 75 % električnih avtobusov. Sledita Italija (skoraj 66 %) in Španija (56 %). Nemčija je pri 50 %, Francija pa na zadnjem mestu med večjimi trgi z 42 % deležem.
Tehnološki trendi
Baterijsko-električni avtobusi od leta 2020 vsako leto povečujejo tržni delež z vse večjim zagonom. Vodikovi avtobusi rastejo počasneje (z 3 % v 2024 na 4 % v 2025), pri čemer jih je največ prodanih v Nemčiji.
Hibridni avtobusi so upadli na 9 % (z 22 % v 2023), delež plinskih pa se je prepolovil na 7 %, čeprav ostajajo močnejši v Italiji in Franciji (23 % novih prodaj).
Zaključek prve faze Direktive o čistih vozilih
Prva faza (2021–2025) je določila cilje javnih naročil ZE avtobusov med 13,5 % in 22,5 %. Večina držav je cilje dosegla ali presegla. Od leta 2021 sta bila dva od petih novih mestnih avtobusov v EU brezemisijska, kar je skoraj dvakrat več od zahtevanega povprečja.
