Delodajalci vse pogosteje zaposlujejo ljudi z zelenimi znanji, vendar njihovo število na trgu dela ne narašča dovolj hitro. Delež novih zaposlitev, ki jih zasedejo ljudje z zelenimi znanji, se je v zadnjem letu povečal za 25 odstotkov, medtem ko se je delež teh kadrov med zaposlenimi povečal za 13 odstotkov. Na vse večji razkorak med povpraševanjem in ponudbo opozarja poročilo Global Green Skills Report 2026, ki ga je objavil LinkedIn in povzel ESG News.
Po ugotovitvah poročila se ljudje z zelenimi znanji zaposlijo več kot 1,5-krat pogosteje kot delavci na splošno. Pri tem skoraj tri četrtine novih zaposlitev ljudi s takšnimi znanji (74 odstotkov) predstavljajo delovna mesta, ki nimajo tradicionalno zelenih nazivov. Zelenih znanj torej ne potrebujejo več le poklici, neposredno povezani z varstvom okolja, temveč vse širši nabor dejavnosti.
Med panogami povpraševanje po zelenih znanjih najhitreje raste v finančnih storitvah, kjer se je njihov delež povečal za 18 odstotkov na leto. Sledita tehnologija in mediji s 15 odstotki ter trgovina s 14 odstotki.
Vse pomembnejša povezava med zelenimi znanji in umetno inteligenco
Poročilo izpostavlja tudi naraščajočo potrebo po zelenih znanjih v podatkovnih centrih. Delež njihovih zaposlenih, ki imajo vsaj eno zeleno znanje, se je povečal s štirih odstotkov leta 2021 na 14 odstotkov leta 2026. Hkrati se je število zaposlenih z zelenimi znanji in znanji s področja umetne inteligence v povprečju povečevalo za 54 odstotkov na leto.
Razvoj umetne inteligence prinaša tako okoljske izzive kot priložnosti za trajnostni prehod. Adam Elman, vodja trajnostnega razvoja za Evropo, Bližnji vzhod in Afriko pri Googlu, je ob tem opozoril, da je treba omejevati okoljske vplive umetne inteligence, obenem pa izkoristiti njen potencial za pospeševanje trajnostnih rešitev.
Razlike med generacijami in spoloma
Poročilo opozarja tudi na razlike v dostopu do zelenih delovnih mest. Delež pripadnikov generacije Z med zaposlenimi z zelenimi znanji se od leta 2021 povečuje za 17 odstotkov na leto, pri milenijcih pa za devet odstotkov. Kar 57 odstotkov anketiranih pripadnikov generacije Z si želi zaposlitve, povezane s podnebjem ali energetskim prehodom, vendar jih 54 odstotkov meni, da je težko dobiti zeleno delovno mesto. Med milenijci je takšnega mnenja 26 odstotkov vprašanih.
Vztraja tudi razkorak med spoloma. Ženske predstavljajo približno 30 odstotkov zaposlenih z zelenimi znanji. Če se bo napredek nadaljeval s sedanjo hitrostjo, bo po oceni LinkedIna za odpravo te razlike potrebnih več kot 30 let.
LinkedIn zato poziva vlade, delodajalce in izobraževalne ustanove k večjim vlaganjem v razvoj zelenih znanj. Ta postajajo pomemben dejavnik konkurenčnosti podjetij, učinkovitejše rabe virov in obvladovanja tveganj. Brez ustrezno usposobljenih ljudi namreč ne bo mogoče dovolj hitro posodabljati energetskih omrežij, energetsko prenavljati stavb ali izboljševati učinkovitosti podatkovnih centrov.
