S povečevanjem števila oboroženih konfliktov rastejo tudi izdatki, ki jih države namenjajo za obrambo, pri čemer povečini niso transparentne glede rabe virov in goriv. Dovolj podatkov razkrivajo države zveze NATO, kar je raziskovalcem omogočilo izdelavo grobih ocen, da bi samo načrtovano povečanje oboroževanja držav te zveze povzročilo dodatnih 200 milijonov ton izpustov toplogrednih plinov letno. Po drugi strani države zmanjšujejo sredstva za blaženje podnebnih sprememb, ki bodo posredno in neposredno pripomogle k nastajanju novih konfliktov.
Število oboroženih konfliktov po svetu je trenutno največje vse od druge svetovne vojne, temu pa sledi rast izdatkov za obrambo, ki so leta 2023 dosegli rekordnih 2,46 bilijona ameriških dolarjev. Vsak dolar vložen v oboroževanje povzroča svoj ogljični odtis.
Preberite še: Kako bo Evropska komisija obrambni industriji olajšala dostop do financiranja?
Vojske načeloma niso transparentne glede rabe virov in fosilnih goriv, raziskovalci pa ocenjujejo, da skupno prispevajo 5,5 odstotka h globalnim izpustom toplogrednih plinov.
Najbolj transparentne pri tem so sicer države zveze NATO, kar je raziskovalcem pobude Initiative on GHG accounting of war omogočilo izdelavo grobih ocen. Samo načrti zveze NATO za krepitev oboroževanja bi lahko povzročili 200 milijonov ton dodatnih izpustov toplogrednih plinov letno, navaja Guardian.
Po zadnjih ocenah družbeni strošek izpustov toplogrednih plinov znaša 1.347 ameriških dolarjev na vsako tono izpustov ekvivalenta CO2. Gre za indikator škode, ki jo povzročajo izpusti toplogrednih plinov, izražen v denarju, kar bi pomenilo, da bi samo povečanje izdatkov za obrambo zveze NATO povzročilo 264 milijard dolarjev stroškov.
Večina vojaške opreme je proizvedene iz ogljično intenzivnih materialov, kot sta jeklo in aluminij, poleg tega vojske za svoje premike porabijo veliko goriva. Za premike po kopnem in morju večinoma uporabljajo dizelsko gorivo, za zračne operacije pa kerozin.
Manj sredstev za blaženje podnebnih sprememb
S povečevanjem izdatkov za obrambo nekatere države, na primer Združeno kraljestvo, Belgija, Francija in Nizozemska, poleg tega zmanjšujejo sredstva, na voljo blaženju učinkov podnebnih sprememb.
Podnebne spremembe bodo v prihodnosti posredno in neposredno povzročale vse več konfliktov, kot smo jim bili priča na primer v sušnem Darfurju.
