Evropska komisija je objavila četrto letno poročilo o stanju pravne države, v katerem je predstavila razmere na področju pravne države v posameznih državah članicah. Čeprav spoštovanje pravne države v nekaterih državah EU še vedno vzbuja pomisleke in ponekod sistemska vprašanja ostajajo nerešena, poročilo kaže na napredek. V celoti ali delno je bilo obravnavanih 65 % lanskih priporočil, kar kaže, da si države prizadevajo za spremembe.

V zvezi s protikorupcijskim delovanjem je več držav članic sprejelo ukrepe v skladu s priporočili o protikorupcijskem okviru iz poročila o stanju pravne države za leto 2022. Nekatere države članice so izvedle reforme kazenskega prava za okrepitev boja proti korupciji, posodobile protikorupcijske strategije, sprejele kodekse ravnanja ali pravila o lobiranju. Korupcija sicer še naprej zelo skrbi tako ljudi kot podjetja v EU. Letošnja priporočila so povezana s krepitvijo okvirov preprečevanja, na primer na področju lobiranja in nasprotja interesov, ter z zagotavljanjem učinkovitega preiskovanja in pregona primerov korupcije.

Na področju svobode in pluralnosti medijev je več držav članic sprejelo ali okrepilo ukrepe za izboljšanje varnosti in delovnih pogojev novinarjev oziroma o takih ukrepih razpravlja. Nekatere države članice so sprejele zakonodajo za povečanje preglednosti lastništva medijev in okrepile določbe za povečanje neodvisnosti ali razširitev pristojnosti svojih regulativnih organov za medije. Še vedno vzbujajo skrb pomanjkanje preglednosti pri razdeljevanju državnih oglaševalskih sredstev, nasprotje interesov in dostop do javnih dokumentov – to so nekatera od glavnih vprašanj, izpostavljenih v priporočilu, ki jim je treba nameniti večjo pozornost.

Na področju institucionalnega sistema zavor in ravnovesij so države članice še naprej izboljševale kakovost svojih zakonodajnih postopkov in v te postopke vključevale deležnike. Pomembno vlogo pri tem igrajo ustavna sodišča, nacionalne institucije za človekove pravice, varuhi človekovih pravic in drugi neodvisni organi. V nekaterih državah ostajajo odprta vprašanja posvetovanja z deležniki, izzive pa predstavljajo tudi vprašanja financiranja in omejenega delovanja. Komisija je za reševanje nekaterih od teh izzivov ponovila svoja priporočila, dodala pa je tudi nova v zvezi z učinkovitim vključevanjem deležnikov v zakonodajni postopek, ustanovitvijo in delovanjem akreditiranih nacionalnih institucij za človekove pravice ter zagotavljanjem odprtega okvira za delovanje civilne družb.

V poglavju o Sloveniji poročilo med drugim ugotavlja, da se je kakovost slovenskega pravosodnega sistema sicer izboljšala, vendar pa v okviru boja proti korupciji kazenske preiskave, obtožnice in sodbe, tudi v primerih na visoki ravni, ostajajo maloštevilne, kar vzbuja resne skrbi. Medijska svoboda in pluralizem se v Sloveniji še naprej soočata z izzivi, je pa opaziti nekatere pozitivne premike, povezane z ugodnejšimi pogoji za delovanje medijev. Poročilo še ugotavlja, da se je izboljšalo tudi okolje za delovanje organizacij civilne družbe.

Celotno sporočilo: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_23_3631

Več informacij: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/qanda_23_3632

Poglavja o posameznih državah: https://commission.europa.eu/publications/2023-rule-law-report-communication-and-country-chapters_en

Vir: Evropska komisija, Predstavništvo v Sloveniji