Nemčija je v prvem četrtletju leta 2026 zabeležila približno dvoodstotni padec porabe primarne energije v primerjavi z enakim obdobjem lani. Glavni razlog za zmanjšanje po navedbah Clean Energy Wire ostajajo težave v gospodarstvu, predvsem v energetsko intenzivnih panogah, kjer proizvodnja še naprej upada.
Po podatkih nemške delovne skupine za energetske bilance AG Energiebilanzen se je bruto domači proizvod sicer v prvih treh mesecih leta povečal za 0,5 odstotka, vendar so energetsko zahtevne industrije ponovno občutno zmanjšale proizvodnjo. Najbolj prizadeti ostajajo kemična, kovinska, steklarska, keramična in papirna industrija.
Nemška industrija se še vedno sooča s posledicami energetske krize, ki jo je sprožila vojna v Ukrajini in prekinitev dobav ruskega plina leta 2022. Po ocenah energetskega združenja BDEW energetsko intenzivna podjetja že približno dve leti delujejo le na ravni med 80 in 85 odstotki predkrizne proizvodnje.
Medtem se je poraba energije iz obnovljivih virov povečala za skoraj sedem odstotkov. K rasti je največ prispevala proizvodnja električne energije iz vetrnih elektrarn, ki je bila za 28 odstotkov višja kot v enakem obdobju lani. Poraba zemeljskega plina se je nekoliko zmanjšala, saj je večje potrebe po ogrevanju izničil nižji obseg industrijske proizvodnje.
Zmanjšale so se tudi emisije ogljikovega dioksida, povezane z energetiko. V prvem četrtletju letošnjega leta so bile za približno 2,5 odstotka oziroma 4,5 milijona ton nižje kot v enakem obdobju leta 2025.
Nemčija sicer nadaljuje širjenje obnovljivih virov energije, vendar ostaja močno odvisna od fosilnih goriv. Naftni derivati še vedno prevladujejo v prometu, zemeljski plin pa ostaja pomemben vir za ogrevanje in industrijo. Ob tem strokovnjaki opozarjajo, da država pri zmanjševanju skupne porabe energije napreduje počasneje kot pri razvoju obnovljivih virov.
Večja energetska učinkovitost zato ostaja eden ključnih ciljev nemške energetske tranzicije in pomemben pogoj za dosego podnebne nevtralnosti do leta 2045.
