Z uveljavitvijo evropske direktive o pravici do popravila (Right to Repair), ki bi jo morale države članice EU prenesti v nacionalno zakonodajo do 31. julija 2026, se spreminja pogled na krožno gospodarstvo. Namesto poudarka na recikliranju je v ospredju podaljševanje življenjske dobe izdelkov, kar bo vplivalo na razvoj izdelkov, poslovne modele in trajnostne strategije podjetij.
Nova pravila proizvajalcem določenih izdelkov, med njimi pametnih telefonov, pralnih strojev in hladilnikov, nalagajo, da potrošnikom omogočijo popravilo tudi po izteku zakonske garancije, če je to tehnično izvedljivo. Popravilo mora biti izvedeno v razumnem roku in po sprejemljivi ceni. Hkrati direktiva krepi položaj neodvisnih serviserjev, saj proizvajalci ne smejo več omejevati popravil zunaj svojih pooblaščenih servisnih mrež.
Pomembna novost je tudi podaljšanje garancije za eno leto, če se potrošnik v garancijskem obdobju odloči za popravilo namesto zamenjave izdelka. Poleg tega bodo informacije o popravilih, cenah, dobavljivosti rezervnih delov in potrebnem orodju lažje dostopne prek enotnega evropskega informacijskega obrazca in spletne platforme.
Za proizvajalce spremembe pomenijo nove izzive. Zagotoviti bodo morali dolgoročno dobavljivost rezervnih delov in servisnega znanja, prilagoditi cenovno politiko popravil ter razviti nove poslovne modele, ki vključujejo popravila, obnovo in ponovno prodajo izdelkov. Podjetja, ki so krožne modele poslovanja začela uvajati že prej, bodo imela pri tem pomembno konkurenčno prednost.
Strokovnjaki poudarjajo, da popravljivost postaja pomemben kazalnik uspešnosti krožnega gospodarstva. Daljša življenjska doba izdelkov zmanjšuje porabo surovin in ogljični odtis. Pri obnovljenih pametnih telefonih se poraba surovin v primerjavi z novimi napravami zmanjša za približno 91 odstotkov, ogljični odtis pa za 87 odstotkov.
Za trajnostne menedžerje to pomeni širšo vlogo pri povezovanju razvoja izdelkov, poslovnih strategij in trajnostnega poročanja. Popravljivost in obnova izdelkov namreč ne postajata več zgolj okoljski vprašanji, temveč pomemben del konkurenčnosti podjetij in njihove dolgoročne rasti.
V prihodnjih letih Evropska unija napoveduje še dodatne zakonodajne pobude na področju ekološkega oblikovanja izdelkov, krožnega gospodarstva in trajnostne proizvodnje, ki bodo še dodatno okrepile pomen popravljivosti kot ključnega elementa trajnostnega poslovanja.
