Onesnaževanje, prekomerno črpanje in podnebne spremembe ogrožajo enega najpomembnejših evropskih naravnih virov. Podzemna voda zagotavlja dve tretjini pitne vode v EU, njeno stanje pa se lahko zaradi naraščajočih potreb po vodi še poslabša.

Za večjo odpornost evropskih vodnih virov bo treba okrepiti varovanje podzemne vode, izboljšati spremljanje njenega stanja in dosledneje izvajati evropsko zakonodajo. Na to opozarja Evropska agencija za okolje (EEA) v novem poročilu Groundwater resilience – securing the future of Europe’s water resources.

Podzemna voda ima ključno vlogo pri zagotavljanju oskrbe s pitno vodo, saj iz nje izvira približno dve tretjini pitne vode v Evropski uniji. Zagotavlja tudi okoli četrtino vse načrpane vode za gospodarske dejavnosti, med drugim za kmetijstvo, industrijo in turizem. Poleg tega napaja površinske vode in mokriščne ekosisteme ter deluje kot naravna zaloga, ki blaži posledice suš.

Kljub temu je njeno stanje vse bolj izpostavljeno različnim pritiskom. Po podatkih držav članic, zbranih na podlagi okvirne direktive EU o vodah za leto 2021, kar 27 odstotkov površine vodnih teles podzemne vode v EU ni dosegalo dobrega stanja. Glavni razlogi so onesnaževanje, prekomerno črpanje ali kombinacija obeh dejavnikov.

Naraščajoče potrebe in podnebne spremembe povečujejo pritisk

EEA opozarja, da bi se stanje podzemnih voda lahko še poslabšalo zaradi naraščajočega povpraševanja po vodi za namakanje, turizem, urbanizacijo in rudarstvo. Podatki agencije kažejo tudi na vse večjo odvisnost oskrbe s pitno vodo in kmetijstva od podzemnih virov.

Dodatno tveganje predstavljajo podnebne spremembe. Zaradi manjše razpoložljivosti površinskih voda se povečuje potreba po črpanju podzemne vode. S tem se zmanjšuje njena sposobnost obnavljanja, ohranjanja ekosistemov in blaženja posledic suš. Če se onesnaževanje in prekomerno črpanje pojavljata hkrati, je odpornost vodnih virov še bolj ogrožena.

Varovanje virov in preprečevanje onesnaževanja

Po oceni EEA je varovanje zalog podzemne vode temelj evropske vodne odpornosti. Pomemben ukrep je povečanje sposobnosti tal za vpijanje vode, saj to omogoča obnavljanje podzemnih zalog, ki so nujne tako za ljudi kot za naravo.

Ukrepi za večjo odpornost morajo upoštevati povezavo med kakovostjo in količino vode. Onesnaženje lahko na območjih z omejenimi vodnimi viri povzroči, da podzemna voda ni več primerna za oskrbo s pitno vodo. Po drugi strani lahko prekomerno črpanje sproži dodatne težave s kakovostjo, denimo vdor morske vode v obalne vodonosnike.

Med ključnimi ukrepi agencija izpostavlja preprečevanje onesnaževanja že pri viru in postopno opuščanje uporabe obstojnih onesnaževal, skladno s cilji akcijskega načrta EU za ničelno onesnaževanje. Na območjih, kjer prihaja do prekomernega črpanja, so potrebni učinkoviti in izvršljivi nadzorni mehanizmi za omejevanje odvzema vode.

Pomembno je tudi dosledno uveljavljanje načela učinkovitosti pred dodatnim zagotavljanjem vodnih virov v sektorjih z veliko porabo vode, kot določa evropska strategija za odpornost na področju voda.

EEA ob tem poudarja še pomen boljšega izvajanja evropskih predpisov ter izboljšanja spremljanja stanja in zbiranja podatkov v različnih sektorjih. Le usklajeno upravljanje količine in kakovosti podzemne vode lahko dolgoročno zagotovi zanesljivo oskrbo, večjo odpornost na podnebne spremembe, ohranjanje biotske raznovrstnosti in pogoje za gospodarski razvoj.