Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da podnebne spremembe niso več oddaljena grožnja, temveč neposredna zdravstvena, gospodarska in varnostna kriza. V novem pozivu k ukrepanju Panevropske komisije za podnebje in zdravje organizacija države poziva k hitrejšemu odzivu ter celo k razglasitvi podnebnih sprememb za mednarodno javnozdravstveno izredno stanje.
Komisijo, ki jo je sklical regionalni direktor WHO za Evropo Hans Henri P. Kluge, vodi nekdanja islandska premierka Katrín Jakobsdóttir. V njej sodelujejo nekdanji predsedniki vlad, ministri in predstavniki civilne družbe iz držav evropske regije WHO.
Evropa se segreva najhitreje
WHO opozarja, da je evropska regija danes najhitreje segrevajoča se regija na svetu, saj temperature naraščajo dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Zaradi hitrega segrevanja se povečuje tveganje za doseganje nevarnih podnebnih prelomnic, ki bi lahko povzročile nepopravljive spremembe v naravnih sistemih.
Po oceni komisije podnebne spremembe že danes vplivajo na zdravje ljudi, oskrbo s hrano in vodo, energetsko varnost ter politično stabilnost držav. Sedanje ukrepanje pa po njihovem mnenju ne ustreza razsežnosti krize.
Poziv k razglasitvi javnozdravstvenega izrednega stanja
Eden ključnih predlogov komisije je, da WHO podnebne spremembe formalno razglasi za mednarodno javnozdravstveno izredno stanje.
Komisija meni, da obstoječa mednarodna pravila niso prilagojena dolgotrajni in vse hujši podnebni krizi, zaradi česar vlade podnebne spremembe še vedno obravnavajo predvsem kot dolgoročen okoljski problem, ne pa kot akutno nevarnost za zdravje prebivalstva.
Fosilna goriva kot zdravstveno in varnostno tveganje
WHO poudarja, da onesnaženje zraka zaradi uporabe fosilnih goriv vsako leto povzroči smrt več sto tisoč ljudi v Evropi. Hkrati odvisnost od fosilnih goriv povečuje energetsko negotovost, cenovne šoke in gospodarsko ranljivost držav.
Komisija zato poziva vlade, naj postopno ukinejo subvencije za fosilna goriva in sredstva preusmerijo v obnovljive vire energije, javni prevoz, trajnostno prehrano ter podnebno odporne zdravstvene sisteme.
Po njihovih ocenah bi takšni ukrepi zmanjšali zdravstvene stroške, okrepili energetsko varnost in zmanjšali odvisnost Evrope od uvoza energentov.
Prenova zdravstvenih sistemov
Med priporočili komisije so tudi prilagoditve zdravstvenih sistemov na podnebne spremembe. WHO predlaga obvezno izobraževanje zdravstvenih delavcev o vplivih podnebnih sprememb na zdravje, večji poudarek duševnemu zdravju ter vključitev podnebnih kazalnikov v ocenjevanje uspešnosti zdravstvenih sistemov.
Poseben poudarek namenjajo tudi zmanjšanju emisij v zdravstvu, predvsem prek bolj trajnostnih dobavnih verig in okoljskih standardov pri javnem naročanju.
Novi kazalniki razvoja
Komisija kritizira tudi uporabo bruto domačega proizvoda (BDP) kot glavnega merila napredka, saj ta po njihovem mnenju ne upošteva stroškov onesnaževanja, podnebnih katastrof in vplivov na zdravje ljudi.
Namesto tega predlagajo razvoj novih kazalnikov, ki bi v ospredje postavili zdravje prebivalstva, družbeno pravičnost in okoljsko trajnost.
WHO ob tem poudarja, da podnebni ukrepi niso le nujnost, temveč tudi velika gospodarska in razvojna priložnost za bolj odporne in pravične družbe.
