Podnebna politika ne more biti več obravnavana zgolj kot okoljsko vprašanje, opozarja Simon Stiell, izvršni sekretar ZN za podnebne spremembe. V Evropskem parlamentu je podnebno krizo označil za vse večjo gospodarsko in varnostno izrednost, saj višje temperature, ekstremni vremenski dogodki in nestabilne cene energije vplivajo na inflacijo, javne finance, oskrbo s hrano in energetsko varnost, piše SDG News.
Stiell je opozoril tudi na posledice letošnjega evropskega poletja. Ekstremna vročina, suša in požari naj bi po eni od študij Evropi povzročili do 180 milijard evrov gospodarske škode zaradi izgubljene produktivnosti ter motenj v kmetijstvu, energetiki in prometu.
Podnebna tveganja se vse bolj vključujejo v razprave o gospodarski stabilnosti, odpornosti držav in življenjskih stroških. Ekstremni vremenski dogodki povzročajo škodo na pridelkih in infrastrukturi, zmanjšujejo produktivnost ter povečujejo javne in zavarovalniške stroške.
Hkrati odvisnost od fosilnih goriv gospodarstva izpostavlja geopolitičnim pretresom in nihanju cen energije. Stiell opozarja, da bi lahko šibkejše podnebne politike Evropo ponovno izpostavile energetski krizi.
Pomemben del rešitve vidi v večji domači proizvodnji čiste energije. Obnovljivi viri po njegovih besedah že zagotavljajo približno polovico evropske električne energije, sončna energija pa naj bi v prvih šestih mesecih aktualnega konflikta na Bližnjem vzhodu preprečila več kot 30 milijard evrov uvoza plina.
Letošnje poletje potrjuje opozorila
Gospodarska opozorila prihajajo ob rekordnih temperaturah. Po podatkih evropske službe Copernicus je bil avgust 2026 najtoplejši avgust doslej in skoraj izenačen z julijem 2023 kot najtoplejšim koledarskim mesecem v zgodovini meritev. Povprečna globalna temperatura je dosegla 16,96 °C, kar je 1,65 °C nad predindustrijsko ravnjo.
Posamezen mesec nad 1,5 °C še ne pomeni formalne prekoračitve dolgoročnega cilja Pariškega sporazuma. Vendar vse pogostejše približevanje tej meji kaže na hitrost globalnega segrevanja. Obdobje od junija do avgusta je bilo globalno izenačeno z najtoplejšim poletjem leta 2024, zahodna Evropa pa je doživela najtoplejše poletje v podatkovnem nizu.
Stiell je pred podnebno konferenco COP31 vlade pozval, naj se osredotočijo na izvajanje že sprejetih podnebnih zavez, namesto da bi ponovno odpirale dosežene dogovore. Sedanje politike po njegovih besedah svet še vedno usmerjajo proti približno 2,6 °C segrevanja, kar je precej nad ciljem 1,5 °C.
Ključno sporočilo je, da podnebna politika vse bolj presega okoljsko področje. Povezana je z inflacijo, javnimi financami, prehransko varnostjo, energetsko neodvisnostjo, infrastrukturo in odpornostjo gospodarstva. Kot je Stiell povedal evropskim poslancem: inflacija je skupni sovražnik, varnost pa skupni cilj.
