Richard Buch, višji analitik družbe GLS Investment Management GmbH, na portalu Haufe Sustainability opozarja, da vročinski valovi postajajo vse večje poslovno tveganje, na katerega številna podjetja še niso ustrezno pripravljena. Čeprav podnebne spremembe prinašajo vedno višje temperature in pogostejše ekstremne vremenske pojave, številne organizacije še vedno nimajo sistematičnega pristopa k zaščiti zaposlenih pred vročino.
Posledice so že danes merljive. Po ocenah Mednarodne organizacije za delo (ILO) je prekomerni vročini izpostavljenih več kot 2,4 milijarde delavcev oziroma več kot 70 odstotkov svetovne delovne sile. Samo v poletju 2024, ki je bilo najtoplejše od začetka meritev, je bilo zaradi vročine po svetu izgubljenih približno 639 milijard potencialnih delovnih ur. Ocenjena izguba prihodkov je presegla bilijon ameriških dolarjev, kar predstavlja približno odstotek svetovnega bruto domačega proizvoda.
Med prepoznavanjem tveganj in ukrepanjem zeva vrzel
Raziskava, ki jo je izvedla družba GLS Investments skupaj z mrežo vlagateljev Shareholders for Change, kaže, da se podjetja vpliva vročine sicer vse bolj zavedajo, vendar pogosto ne sprejemajo dovolj konkretnih ukrepov.
Med 22 velikimi evropskimi borznimi družbami jih je kar 95 odstotkov vročino vključilo v svoje analize tveganj, le 43 odstotkov pa izvaja sistematično spremljanje vpliva vročine na zdravje zaposlenih. Po oceni raziskovalcev to kaže na precejšen razkorak med prepoznavanjem problema in njegovim dejanskim obvladovanjem.
Šest ključnih področij za zaščito zaposlenih
Strokovnjaki priporočajo, da podjetja zaščito pred vročino vključijo v svoje dolgoročne strategije upravljanja tveganj. Pri tem izpostavljajo šest ključnih področij ukrepanja.
Prvi korak je vključitev vodstva in zaposlenih v načrtovanje ukrepov. Zaščita pred vročino mora postati del korporativnega upravljanja, pri čemer je pomembno sodelovanje s predstavniki zaposlenih.
Naslednji korak je prepoznavanje različnih skupin zaposlenih glede na stopnjo izpostavljenosti. Vročina namreč ne vpliva enako na vse – pomembni so starost, zdravstveno stanje, delovno okolje in vrsta dela.
Podjetja morajo poleg tega natančno spremljati stopnjo vročinske obremenitve. Priporočljiva je uporaba kazalnika WBGT (Wet Bulb Globe Temperature), ki poleg temperature zraka upošteva tudi vlažnost, hitrost vetra in toplotno sevanje.
Naravne rešitve namesto energetsko potratnega hlajenja
Pri zaščiti zaposlenih strokovnjaki priporočajo kombinacijo tehničnih, organizacijskih in osebnih ukrepov. Medtem ko številna podjetja še vedno stavijo predvsem na klimatske naprave, Buch opozarja, da obstajajo tudi okoljsko prijaznejše alternative.
Kot primer dobre prakse navaja nemško podjetje Vossloh, ki za hlajenje poslovnih prostorov uporablja vodo iz bližnjega jezera, s čimer zmanjšuje porabo energije in potrebo po klasičnih klimatskih sistemih.
Pomembna sta tudi učinkovita komunikacija zaščitnih ukrepov ter njihovo redno preverjanje in posodabljanje. Vročinski stres namreč postaja vse večji izziv, zato morajo biti strategije prilagajanja stalno v razvoju.
Vročina postaja poslovno tveganje
Po mnenju Richarda Bucha vročina ni več zgolj okoljski ali zdravstveni problem, temveč vse bolj pomembno poslovno vprašanje. Brez ustreznih zaščitnih ukrepov lahko podjetja utrpijo padec produktivnosti, večjo odsotnost zaposlenih in posledično slabše poslovne rezultate.
Ob tem opozarja, da ukrepi za prilagajanje ne smejo dodatno obremenjevati okolja. Rešitve, ki povzročajo visoko porabo energije, lahko dolgoročno prispevajo k poglabljanju podnebnih sprememb.
Kljub temu ostaja optimističen. Podjetja lahko po njegovem mnenju razmeroma hitro izboljšajo svojo odpornost, če vročino prepoznajo kot pomembno poslovno tveganje in sistematično zaščitijo svoje zaposlene. Koristi so dvojne – bolj zdrava in produktivna delovna sila ter večja dolgoročna konkurenčnost podjetij.
