Podnebne spremembe, suše in naraščajoča poraba vode podjetja silijo v bolj natančno upravljanje vodnih virov, za Trellis piše strokovnjakinja  Shama Perveen. Novo poročilo organizacije Ceres kaže, da podjetja vse pogosteje uporabljajo lokalne podatke o vodi za ocenjevanje tveganj, vendar teh ugotovitev še vedno ne vključujejo dovolj v ključne poslovne odločitve.

Po ugotovitvah raziskave podjetja opuščajo enostavne modele spremljanja porabe vode in vse bolj uporabljajo kombinacijo lokalnih podatkov, podnebnih projekcij, satelitskih posnetkov in analiz porečij. Tako lažje prepoznajo območja, kjer bi lahko suše, onesnaženje ali povečano povpraševanje po vodi ogrozili njihovo proizvodnjo ali dobavne verige.

Poročilo zajema 71 podjetij, pri čemer jih 39 odstotkov podrobno analizira razmere v porečjih, kjer delujejo njihovi obrati ali dobavitelji. Na podlagi teh podatkov podjetja določajo cilje za zmanjšanje porabe vode in načrtujejo naložbe za zmanjšanje tveganj.

Med primeri izpostavljajo prehransko družbo Danone, ki je identificirala 77 obratov v 58 porečjih z visokim tveganjem za pomanjkanje vode. Posebej ranljiva je bila lokacija v Južni Afriki, kjer je podjetje zaradi dolgotrajnih suš uvedlo ponovno uporabo vode za hlajenje opreme, recikliranje pare in čiščenje odpadnih voda za ponovno uporabo.

Danone je hkrati z dobavitelji uvedel programe za zaščito tal in zmanjšanje porabe vode v kmetijstvu. Analize so pokazale, da bi lahko takšni ukrepi v najbolj izpostavljenih dobavnih verigah stroške, povezane z vodnimi tveganji, zmanjšali za skoraj 90 odstotkov.

Pomembno vlogo pri upravljanju vodnih tveganj ima tudi umetna inteligenca. Podjetja vse pogosteje uporabljajo napredne analitične sisteme, ki združujejo hidrološke podatke, satelitske posnetke, podnebne modele in podatke dobaviteljev za prepoznavanje tveganj v realnem času.

Tehnološki velikan Microsoft tako sodeluje z organizacijo International Water Management Institute pri razvoju AI orodja za upravljanje vodnih virov v porečju reke Limpopo v južni Afriki. Sistem združuje podatke iz znanstvenih raziskav, regulatornih dokumentov, senzorjev in satelitov za spremljanje razmer v regiji, ki jo pestijo suše, onesnaženje in prekomerna poraba vode.

Kljub napredku pa poročilo opozarja na pomembne pomanjkljivosti. Medtem ko ima 83 odstotkov analiziranih podjetij cilje za zmanjšanje porabe vode, jih le 41 odstotkov postavlja cilje za zmanjšanje onesnaževanja vode, zgolj 6 odstotkov pa te cilje prilagaja lokalnim razmeram.

Tudi Levi Strauss & Co. je med podjetji, ki vse bolj vključujejo lokalna vodna tveganja v svoje poslovanje. S pomočjo globalnih kartiranj in metodologije Science Based Targets Network je podjetje identificiralo 11 ključnih porečij, kjer lahko najbolj zmanjša vpliv svoje dobavne verige. Dobaviteljem je postavilo cilj 15-odstotnega zmanjšanja porabe vode do leta 2030.

Poročilo sicer kaže napredek tudi pri upravljanju na ravni vodstev podjetij — kar 73 odstotkov analiziranih družb ima danes nadzor nad vodnimi tveganji na ravni upravnih odborov. Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da podjetja vodnih tveganj še vedno ne vključujejo dovolj v kapitalsko načrtovanje, nabavne politike in dolgoročne poslovne strategije.

Ker so vodni viri skupni in medsebojno povezani, Ceres poudarja, da učinkovito upravljanje vode ne more potekati ločeno. Dolgoročna odpornost podjetij bo po njihovem mnenju vse bolj odvisna od sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, dobavitelji in drugimi uporabniki vode.