Podatkovni centri, ključni za delovanje UI, za svoje delovanje porabijo velike količine vode. Po nekaterih napovedih bodo samo v Evropi do leta 2030 porabili 90 milijonov kubičnih metrov vode. Hkrati pa so prav območja, ki se že soočajo s pomanjkanjem vode, privlačna za naložbe v podatkovne centre, saj nudijo velike razpoložljive površine in imajo nizko vlažnost. Tehnološki velikani se ob tem zavezujejo postati “vodno pozitivni”, strokovnjaki pa svarijo pred zelenim zavajanjem.
Podatkovni centri, ključni za delovanje umetne inteligence (UI), so izredno energijsko intenzivni, poleg tega pa za svoje delovanje potrebujejo tudi velike količine vode. V letu 2024 so podatkovni centri po Evropi porabili 62 milijonov kubičnih metrov vode, kar je primerljivo s prostornino 24 tisoč olimpijskih bazenov, do leta 2030 pa se bo po napovedih Water Europe količina v ta namen porabljene vode povzpela na 90 milijonov kubičnih metrov.
Preberite še: Energijska intenzivnost tehnoloških velikanov pod drobnogledom institucionalnih vlagateljev
Podatkovni centri namreč ustvarjajo veliko toplote in morajo biti neprestano hlajeni. “Voda je ključna za delovanje podatkovnih centrov, ne glede na to ali gre za UI ali za vsako elektronsko pošto ali WhatsApp sporočilo ali pa vsako iskanje prek spleta,” je za Politico povedal Kevin Grecksch, predavatelj vodnih znanosti na Univerzi v Oxfordu.
Zakaj naložbe v podatkovne centre na sušnih območjih?
Evropa se sicer sooča z vse več sušami, prav sušna območja pa v nekaterih pogledih predstavljajo optimalne lokacije za vzpostavitev podatkovnih središč, ki potrebujejo velike površine in nizko vlažnost.
Takšna regija je tudi španska avtonomna skupnost Aragonija, ki se sooča s pomanjkanjem vode, Grecksch pa tja vsako leto na ekskurzijo odpelje svoje študente. Kot navaja Politico, je Amazon v to regijo napovedal naložbe v višini 15 milijard evrov, kar bi odprlo več tisoč novih delovnih mest, obljubljajo pa tudi partnerstva z lokalnimi šolami, posodobitve vodne infrastrukture in druge trajnostne pobude.
Podatkovnim centrom nasprotujejo kmetje, prav tako veliki porabniki vode, aktivisti pa so zagnali pobudo za moratorij na izgradnjo vseh novih podatkovnih centrov v državi.
Microsoft in Amazon Web Services sta se zavezala postati do leta 2030 “vodno pozitivni” podjetji, kar bi pomenilo, da bi k zalogam vode prispevali več, kot je porabijo, Google pa se je zavezal do tega leta v okolje vrniti 120 odstotkov porabljene vode.
Takšne zaveze so po Greckschovih besedah nemogoče in predstavljajo zeleno zavajanje, saj so količine vode omejene.
