Kar 50 odstotkov končne rabe energije v stavbah predstavljata ogrevanje in hlajenje. Za doseganje podnebnih ciljev EU je ključno izboljšati stanje na tem področju, s čimer se ukvarja REHEATEAST. V okviru projekta so za Slovenijo ugotovili relativno nizek delež stanovanj, priključenih na sisteme daljinskega ogrevanja. Na tem področju so zaznali številne izzive, na katere se odzivajo z izvajanjem pilotnih projektov.
Od začetka leta 2024 v okviru mednarodnega konzorcija 11 partnerjev iz osmih držav, med katerimi je tudi IJS, poteka projekt REHEATEAST z glavnimi cilji so obvladovanja finančnih in okoljskih izzivov v sistemih daljinskega ogrevanja in sistemih vzhodne regije Podonavja, podpore ukrepom za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv, izboljšanja energetske učinkovitosti ter povečanja uporabe OVE in odvečne toplote.
Preberite še: Projekt preobrazbe daljinskega sistema ogrevanja so že predstavili EK – ESG 177
Kar 50 odstotkov končne rabe energije v stavbah predstavljata ogrevanje in hlajenje, zato je za dosego ambicioznih podnebnih ciljev Evropske unije ključno izboljšati stanje na tem področju, sporočajo v sporočilu za javnost.
V okviru projekta so med drugim analizirali stanje sektorja daljinskega ogrevanja, ki zajema države partnerice REHEATEAST Slovenijo, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Hrvaško, Madžarsko, Romunijo, Srbijo in Slovaško, med njimi pa se pojavljajo precejšnje razlike.
V Sloveniji nizek delež stanovanj, priključenih na sisteme daljinskega ogrevanja
V Sloveniji, kjer deluje več kot 120 sistemov daljinskega ogrevanja, od česar jih 80 odstotkov spada med mikro in majhne sisteme z do 10 MW nazivne moči, je na takšne sisteme priključenih 17 odstotkov stanovanj.
Delež je med nižjimi v regiji, kot izzive pa navajajo toplotne izgube, porabo toplote na stanovanje, tehnično pripravljenost na modernizacijo, zanašanje na fosilna goriva, financiranje in zaupanje uporabnikov.
Projekt REHEATEAST se na te izzive odziva z izvajanjem pilotnih projektov, ki vključujejo optimizacijo obratovanja sistemov daljinskega ogrevanja, testiranje naprednih tehnologij, digitalizacijo omrežij in izboljšano usklajevanje med deležniki.
Ena izmed ključnih iniciativ projekta je kampanja “Over 10 under 100” (Več kot 10 pod 100) s ciljem zmanjšati letno porabo toplote v večstanovanjskih stavbah z več kot 10 stanovanjskimi enotami pod 100 kWh/m².
Ključno je posodabljanje sistemov daljinskega ogrevanja
“Za Slovenijo, zlasti na urbanih območjih, je ključno posodobljati sisteme daljinskega ogrevanja in zmanjšati njihov ogljični odtis, saj ti še vedno v veliki meri temeljijo na fosilnih gorivih. Prednostna naloga je prehod na nizkotemperaturne sisteme četrte generacije, ki temeljijo na obnovljivih virih energije in odvečni toploti, ob tem pa je nujno okrepiti tudi lokalno energetsko načrtovanje.” poudarja mag. Jure Čižman z Instituta Jožef Stefan iz Centra za energetsko učinkovitost (IJS CEU).
“Projekt REHEATEAST jasno kaže, da potrebujemo poleg tehnoloških rešitev tudi učinkovite finančne instrumente ter trdne temelje za sodelovanje med občinami, ponudniki toplote in uporabniki,” še dodaja.
V okviru projekta je 28. maja na Institutu Jožef Stefan že potekala strokovna delavnica, posvečena uporabi geografskih informacijskih sistemov (GIS) v energetskem načrtovanju, 12. junija pa bo v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije organizirana nacionalna okrogla miza z naslovom Financiranje trajnostnih in energetsko učinkovitih projektov v Sloveniji.
