Slovenija je v zadnjem desetletju zmanjšala izpuste večine onesnaževal zraka, vendar onesnaženost še vedno povzroča resne zdravstvene in gospodarske posledice. Zaradi izpostavljenosti drobnim delcem PM₂,₅ je z njimi povezanih približno 500 prezgodnjih smrti na milijon prebivalcev, kar je precej nad povprečjem Evropske unije, ugotavlja OECD v najnovejšem Okoljskem pregledu Slovenije 2026.
Gre za drugo celovito okoljsko presojo Slovenije, ki jo je pripravil OECD. Poročilo ocenjuje napredek v zadnjem desetletju in Sloveniji namenja 43 priporočil, s posebnim poudarkom na podnebnih spremembah in onesnaženosti zraka.
Emisije toplogrednih plinov in glavnih onesnaževal zraka so se po letu 2008 zmanjševale, Slovenija pa je dosegla dosedanje cilje EU glede zmanjševanja onesnaženosti. Toda kakovost zraka ostaja problematična predvsem pozimi, ko se zaradi kurjenja lesa ter zadrževanja onesnaževal v kotlinah in dolinah povečujejo koncentracije delcev.
Glavni vir emisij PM₂,₅ so stavbe oziroma kurjenje lesne biomase v gospodinjstvih. Emisije teh delcev iz stavb so se med letoma 2005 in 2023 zmanjšale za 45 odstotkov, vendar mora Slovenija do leta 2030 doseči 60-odstotno zmanjšanje glede na leto 2005. OECD opozarja zlasti na stare kurilne naprave, kurjenje v neustreznih pogojih in uporabo premalo suhega lesa. Sodobne peči na lesne pelete sicer povzročajo manj emisij, vendar še vedno bolj onesnažujejo zrak kot toplotne črpalke.
Pomemben vir onesnaženosti ostaja tudi promet. Slovenija je izrazito odvisna od osebnih avtomobilov, uporaba javnega prevoza pa je pod povprečjem EU. Leta 2024 je bilo 49 odstotkov osebnih vozil na dizelski pogon. Promet je največji vir dušikovih oksidov in pomemben vir trdnih delcev, zlasti na prometno obremenjenih mestnih območjih.
Kmetijstvo povzroča skoraj vse slovenske emisije amonijaka, industrija pa je glavni vir nemetanskih hlapnih organskih spojin. OECD ocenjuje, da Slovenija z obstoječimi ukrepi verjetno ne bo dosegla cilja 15-odstotnega zmanjšanja emisij amonijaka do leta 2030 glede na leto 2005.
OECD Sloveniji priporoča večjo finančno podporo alternativam kurjenju lesa, predvsem toplotnim črpalkam, strožji nadzor nad nepravilnim kurjenjem ter boljše ozaveščanje o zdravstvenih posledicah onesnaženega zraka. Na področju prometa predlaga postopno odpravo davčnih ugodnosti za dizelsko gorivo, reformo povračil stroškov prevoza na delo, obdavčitev brezplačnih parkirnih mest na delovnem mestu ter več vlaganj v javni potniški promet, železnice in čistejša vozila.
Ministrstvo za okolje in prostor je ob predstavitvi poročila napovedalo, da bo priporočila OECD pretvorilo v operativni pregled ukrepov, v katerem bodo določeni odgovorni resorji, roki in način spremljanja rezultatov. Ključni izziv po oceni OECD namreč ni več samo oblikovanje ciljev, temveč njihovo učinkovito izvajanje.
Vir: OECD Environmental Performance Reviews: Slovenia 2026, Ministrstvo za okolje in prostor
