Slovenija je na področju ločenega zbiranja odpadkov naredila velik napredek, precej težje pa materiale vrača nazaj v gospodarstvo.
Kako presežke, ostanke in odpadke spremeniti v vir nove poslovne vrednosti, so 27. avgusta v RCERO Ljubljana razpravljali strokovnjaki in predstavniki podjetij. Dogodek, ki sta ga pripravila Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) in CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo, je v ospredje postavil vprašanje, koliko zbranih materialov se dejansko vrne v proizvodnjo in koliko primarnih surovin z njimi nadomestimo.
Za hitrejši prehod v krožno gospodarstvo Slovenija potrebuje predvsem jasnejšo regulativo, boljše podatke o materialnih tokovih in delujoč trg sekundarnih surovin. Podjetjem mora biti hkrati ekonomsko bolj smiselno material ohraniti v gospodarstvu kot ga zavreči.
Od odpadka do poslovne priložnosti
Krožno gospodarstvo podjetjem ne prinaša nujno le novih prihodkov. Kot je poudarila Mojca Markizeti iz Understory, lahko krožne rešitve pomenijo manjšo porabo materialov in energije, manj transporta, daljšo življenjsko dobo izdelkov ter manjšo odvisnost od dobavnih verig.
Zato bi morala podjetja po njenem mnenju vprašanje »Kaj bomo naredili z odpadkom?« nadomestiti z vprašanji, kje izgubljajo material, energijo in čas ter katere stroške bi lahko spremenila v nove vire vrednosti.
Ko je lažje ostati odpadek
Ena pomembnejših ovir ostaja regulativa. Antonija Božič Cerar iz GZS je opozorila na težave pri uporabi institutov prenehanja statusa odpadka in stranskega proizvoda, ki omogočata, da material ponovno postane surovina.
Če so postopki nejasni, dolgotrajni ali pravno negotovi, je za podjetje pogosto preprosteje in varneje, da material še naprej obravnava kot odpadek. »Odpadki so samo surovine na nepravem mestu,« poudarja Cerarjeva.
Tina Pezdirc Nograšek iz RRA LUR je opozorila, da same digitalne platforme za izmenjavo materialov še ne pomenijo industrijske simbioze. Najprej je treba povezati podjetja, institucije in strokovnjake ter vzpostaviti zaupanje. Šele nato lahko podatki o sestavi, kakovosti, količini in dobavljivosti materialov dobijo pravo poslovno vrednost.
Krožnost se začne pred odpadkom
Jože Gregorič iz JP VOKA SNAGA je opozoril, da ločeno zbiranje samo po sebi še ne zapre kroga. Ključne odločitve se sprejemajo že pri zasnovi izdelka, pri njegovi popravljivosti, možnosti ponovne uporabe ter izbiri in kombiniranju materialov.
To je posebej pomembno pri zahtevnejših tokovih, kot sta tekstil in mešana embalaža, kjer lahko že sama zasnova izdelka določi, kako ga bo mogoče pozneje ponovno uporabiti ali reciklirati.
Tudi moda ostaja velik izziv. David Dremelj iz LPP Fashion je predstavil prizadevanja za večji delež materialov z manjšim okoljskim vplivom in modele ponovne uporabe, vendar se industrija še vedno prilagaja velikemu povpraševanju po hitro menjajoči se ponudbi. Brez sprememb potrošniških navad bo zato količine tekstila na trgu težko bistveno zmanjšati.
Rešitve že obstajajo
Na dogodku so predstavili tudi več konkretnih primerov krožnih rešitev. Gorenje je v pilotnem projektu obnovilo 1.954 elektronskih vezij za pomivalne stroje, Robust razvija tehnologije za zmanjševanje volumna nekaterih odpadnih tokov, Telprom pa z vzdrževanjem in ponovno uporabo podaljšuje življenjsko dobo IT-opreme.
Podjetja in organizacije, kot so PAPLAB, Destilator, Smetumet in Zavod KNOF, odpadne oziroma presežne materiale spreminjajo v nove izdelke, od papirja in obutve do torb, etuijev, pohištva in izolativnih plošč.
Primeri kažejo, da krožne rešitve v Sloveniji že obstajajo. Večji izziv je, kako jih razširiti iz posameznih projektov v širši gospodarski sistem.
