Slovenija je uspešna pri ločenem zbiranju in recikliranju odpadkov, vendar ostaja vprašanje, koliko materialne vrednosti po predelavi dejansko vrne v gospodarstvo. Presežek ali ostanek enega podjetja namreč še vedno prepogosto ne postane surovina drugega.
Ovir je več, od kakovosti in cene sekundarnih surovin do pomanjkanja stabilne ponudbe, ustreznih partnerjev, tehnologij in jasnih pravil. Prav zato bo v četrtek, 27. avgusta, v RCERO Ljubljana strokovni dogodek Presežki, ostanki in odpadki kot vir nove poslovne vrednosti, ki ga organizira Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije v okviru evropskega projekta Clear Cities v sodelovanju s CER Partnerstvom za trajnostno gospodarstvo.
Recikliranje samo po sebi ni dovolj
Prehod v krožno gospodarstvo pomeni več kot zbiranje in predelavo odpadkov. Cilj je, da materiali po koncu ene uporabe dobijo novo gospodarsko vrednost, kot sekundarna surovina, nov izdelek, storitev ali del drugačnega poslovnega modela.
»Pravo merilo krožnega gospodarstva ni samo, koliko odpadkov zberemo in predelamo, temveč koliko vrednosti materialov uspemo ohraniti v gospodarstvu,« poudarja izvršna direktorica CER Partnerstva Ana Struna Bregar.
Za podjetja to pomeni iskanje načinov, kako lahko material, ki je danes strošek, postane vir novih prihodkov, nižjih stroškov ali konkurenčne prednosti.
Od ostanka do novega izdelka
Na dogodku bodo predstavljeni primeri podjetij in organizacij, ki že iščejo poslovne priložnosti v materialnih presežkih, izdelkih in procesih. Svoje prakse bodo predstavili Destilator, Gorenje gospodinjski aparati, Zavod Knof, Paplab, Robust, Smetumet in Telprom.
Predstavljen bo tudi primer Mini tovarne na hrani skupine ETRI, ki presežke hrane povezuje z ustvarjanjem družbene vrednosti. Udeleženci si bodo ogledali tudi RCERO Ljubljana, eno ključnih slovenskih zmogljivosti za ravnanje z odpadki.
Kaj Sloveniji manjka za delujoč trg?
Osrednja razprava bo namenjena vprašanju, kako iz krožnosti ustvariti uspešen poslovni model. Sogovorniki bodo iskali odgovore na vprašanja, kje Slovenija izgublja največ vrednosti materialov, kaj zavira razvoj trga sekundarnih surovin in kaj bi podjetja potrebovala, da bi bilo ohranjanje materialov v uporabi tudi ekonomsko smiselno.
Ključni premik je po mnenju organizatorjev sprememba pogleda: namesto vprašanja, kaj storiti z odpadkom, bi se morali vprašati, kako čim dlje ohraniti gospodarsko vrednost materiala.
To zahteva povezovanje podjetij, zanesljive dobavne tokove, standarde, dostop do podatkov, ustrezno regulativo in predvsem dovolj veliko povpraševanje po sekundarnih materialih. Šele takrat lahko krožno gospodarstvo preseže raven posameznih dobrih praks in postane del vsakdanjega poslovanja ter vir konkurenčne prednosti slovenskih podjetij.
