Evropska unija pripravlja nove ukrepe proti izdelkom, povezanim s prisilnim delom. Od 14. decembra 2027 bo v EU prepovedana prodaja, uvoz in izvoz izdelkov, pri katerih bo dokazano, da so bili v celoti ali delno izdelani s prisilnim delom. Evropska komisija je medtem že objavila smernice za podjetja in napovedala vzpostavitev podpornih orodij, ki naj bi pomagala pri prepoznavanju tveganj v dobavnih verigah.
Nova pravila bodo od podjetij zahtevala predvsem večjo preglednost pri izvoru izdelkov. Čeprav uredba ne uvaja klasične obveznosti skrbnega pregleda za vse dobavne verige, bo v praksi sledljivost postala ključni element obrambe podjetij v primeru preverjanj.
Komisija načrtuje informacijski portal, pomoč predvsem za mala in srednja podjetja ter podatkovno zbirko tveganj, povezanih z določenimi izdelki in regijami. Od začetka izvajanja uredbe bo na voljo tudi osrednja točka za prijavo sumov o prisilnem delu.
V ospredju bo posamezen izdelek, ne podjetje
Nadzorni organi pri preverjanju ne bodo najprej ocenjevali podjetja kot celote, temveč konkreten izdelek. Pregledovali bodo njegove surovine, sestavne dele, proizvodne postopke in posamezne dele dobavne verige.
Že en sam del izdelka, ki bi bil povezan s prisilnim delom, lahko povzroči težave. Trajnostna poročila, kodeksi ravnanja dobaviteljev in notranje politike človekovih pravic bodo sicer pomembni, vendar sami po sebi ne bodo dovolj. Podjetja bodo morala dokazati, od kod prihajajo materiali in kdo je sodeloval pri izdelavi izdelka.
Tveganje ne bo veljalo le za nove izdelke. Če bo izdelek proizveden ali uvožen pred decembrom 2027, vendar bo po tem datumu še vedno v skladišču ali prodaji, bo lahko prav tako predmet prepovedi. Izjema bodo izdelki, ki so bili že prodani končnim kupcem.
Sledljivost dobavnih verig postaja ključna naloga
Nova uredba bo podjetja prisilila k boljšemu razumevanju lastnih dobavnih verig. V primeru suma bodo morale znati pojasniti, od kod prihajajo surovine, kateri dobavitelji so sodelovali, kje je potekala proizvodnja in kako je izdelek prišel na trg EU.
Med dokumenti, ki jih lahko zahtevajo oblasti, so seznami dobaviteljev, kosovnice, lokacije proizvodnje, carinski in trgovinski podatki, računi, transportna dokumentacija ter dokazila o izvoru materialov.
Strokovnjaki opozarjajo, da podjetjem ni treba takoj vzpostaviti popolne sledljivosti za vsak posamezen material do izvora surovine. Bolj smiselno je začeti pri izdelkih z največjim tveganjem – pri kritičnih surovinah, problematičnih regijah izvora ali dobavnih verigah, kjer podjetje trenutno nima dovolj informacij.
Certifikati in revizije ne bodo vedno dovolj
Mnoga podjetja se bodo pri preverjanju dobavnih verig najprej oprla na revizije, certifikate in izjave dobaviteljev. Vendar ti dokumenti sami po sebi ne bodo predstavljali popolne zaščite.
Revizija je lahko učinkovita le, če imajo zaposleni možnost svobodno govoriti, če imajo presojevalci neoviran dostop in če ni pritiskov ali zastraševanja. Poseben izziv predstavlja prisilno delo, ki ga izvajajo ali podpirajo državne strukture, saj so klasične terenske presoje tam pogosto omejene.
Zato bodo podjetja morala kombinirati več virov informacij – od neodvisnih poročil in podatkov nevladnih organizacij do pritožbenih mehanizmov, informacij sindikatov in lastnih podatkov o dobaviteljih.
Neodzivnost lahko poveča tveganje
Če bodo organi ugotovili povezavo izdelka s prisilnim delom, bodo lahko izdelek umaknili s trga EU. To lahko pomeni odpoklic, odstranitev iz spletne prodaje, uničenje izdelkov ali zamenjavo spornih delov.
Učinek ukrepov lahko preseže eno samo podjetje. Prepoved lahko prizadene tudi druge trgovce, uvoznike ali ponudnike, ki isti izdelek prodajajo ali distribuirajo na evropskem trgu.
Podjetja, ki ne bodo sodelovala pri preverjanju, ne bodo pravočasno zagotovila podatkov ali bodo predložila nepopolne informacije, se lahko znajdejo v slabšem položaju. Zato bo pomembno, da že vnaprej določijo odgovorne osebe, uredijo dostop do podatkov in pripravijo postopke za odziv na morebitne zahteve oblasti.
Priprave se morajo začeti že zdaj
Čeprav bo prepoved začela veljati šele konec leta 2027, strokovnjaki opozarjajo, da podjetja nimajo veliko časa za pripravo. Največji izziv bo povezati oddelke nabave, trajnostnega razvoja, prava, skladnosti in logistike ter zagotoviti, da vsi vedo, kateri izdelki predstavljajo največje tveganje.
Podjetja bi morala pregledati svoje ključne dobavne verige, urediti podatke o dobaviteljih, preveriti tveganja po državah in sektorjih ter oceniti, ali obstoječi nadzorni sistemi dejansko zagotavljajo dovolj informacij.
Nova evropska pravila tako ne bodo vplivala le na vprašanje človekovih pravic, temveč tudi na način upravljanja dobavnih verig. Ključno vprašanje za podjetja bo: ali bodo lahko dokazala izvor svojih izdelkov, še preden jih bodo k temu pozvale evropske oblasti.
