Obnovljivi viri energije postajajo ključni dejavnik pri zniževanju cen električne energije in zmanjševanju odvisnosti Evrope od uvoza fosilnih goriv. To potrjuje nova analiza Evropske agencije za okolje (EEA), ki ugotavlja, da sta sončna in vetrna energija najboljša zaščita pred nestanovitnimi cenami zemeljskega plina.
Po podatkih EEA so skoki cen plina letos do sredine aprila Evropsko unijo stali dodatnih 13 milijard evrov, medtem ko je proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov prinesla približno 29 milijard evrov prihrankov. Obnovljivi viri tako že danes pomembno blažijo vpliv cenovnih šokov na evropske potrošnike in gospodarstvo.
Evropa ostaja močno odvisna od uvoza fosilnih goriv – leta 2024 je uvozila približno 85 odstotkov zemeljskega plina in kar 97 odstotkov naftnih derivatov. Takšna odvisnost povečuje ranljivost zaradi geopolitičnih dogodkov, kot sta vojna v Ukrajini in napetosti na Bližnjem vzhodu, ki neposredno vplivajo na cene energije.
EEA ocenjuje, da bi lahko pospešena gradnja sončnih in vetrnih elektrarn do leta 2030 preprečila do 125-odstotno rast veleprodajnih cen električne energije. Po načrtih držav članic naj bi obnovljivi viri do takrat zagotavljali približno 68 odstotkov vse proizvedene električne energije v Evropski uniji.
Ob tem agencija opozarja, da samo več obnovljivih virov ne bo dovolj. Za dolgoročno nižje cene bodo potrebne tudi naložbe v elektroenergetska omrežja, hranilnike energije, učinkovitejšo rabo energije ter prilagajanje porabe elektrike. Hkrati bo treba pospešiti elektrifikacijo stavb, prometa in industrije, da bi zmanjšali uporabo zemeljskega plina.
Po ugotovitvah EEA je usklajen razvoj obnovljivih virov, omrežij, hranilnikov in prilagodljive porabe ključ do cenovno dostopnejše energije, večje konkurenčnosti evropskega gospodarstva in večje energetske neodvisnosti.
