Vaša “čarobna” gobica za čiščenje morda ni tako nedolžna, kot se zdi, piše Science Daily. Čeprav melaminske gobice učinkovito odstranjujejo trdovratne madeže brez uporabe kemikalij, raziskave kažejo, da lahko med uporabo sproščajo velike količine mikroplastike v okolje.
Melaminske gobice so izdelane iz posebnega polimera (poli(melamin-formaldehid)), ki tvori trdno, mrežasto strukturo. Ta deluje kot zelo fin brusni papir, zato gobica madeže odstranjuje z mehanskim drgnjenjem. Prav ta lastnost pa povzroči tudi njeno slabost: med uporabo se material postopoma obrablja in razpada na drobne delce.
Ti delci se lahko razgradijo v mikroplastična vlakna – izjemno majhne niti plastike (manjše od 5 mm), ki pogosto niso vidne s prostim očesom. Ko gobico speremo, vlakna odtečejo v odtok, vstopijo v sisteme odpadnih voda in lahko končajo v rekah, jezerih ali oceanih. Tam jih lahko zaužijejo vodni organizmi, kar pomeni, da mikroplastika vstopa v prehransko verigo in lahko sčasoma doseže tudi človeka.
Znanstvena študija, objavljena v reviji ACS Environmental Science & Technology, opozarja, da bi lahko bile melaminske gobice presenetljivo velik vir tega problema. Raziskovalci so ugotovili, da lahko ena sama gobica sprosti približno 6,5 milijona mikroplastičnih vlaken na gram obrabljenega materiala. Na podlagi podatkov o prodaji so ocenili, da bi se lahko globalno vsak mesec sprostilo približno 1,55 bilijona teh vlaken – dejanska številka pa je verjetno še višja.
Pomemben dejavnik je gostota gobice. Gostejše gobice se obrabljajo počasneje in sproščajo manj mikroplastike, medtem ko se manj goste hitreje razgradijo. To pomeni, da bi lahko proizvajalci z izboljšavami materialov bistveno zmanjšali vpliv na okolje.
Tudi potrošniki lahko prispevajo k rešitvi. Ena možnost je uporaba naravnih čistilnih materialov brez plastike, druga pa izboljšanje filtracije vode, da bi zajeli mikroplastiko, preden doseže okolje.
Čeprav melaminske gobice ostajajo izjemno učinkovito čistilno orodje, njihova množična uporaba razkriva manj očiten problem. Preprost vsakdanji izdelek tako postaja del širšega globalnega izziva onesnaževanja z mikroplastiko.
